hrbet (101-200)

cesarica Elizabeta, ki jo je s pilo zabodel v	hrbet	tisti strašni Lah LuigiLuccheni.Čakal sem in	A
je moral podpreti in mu položiti blazino pod	hrbet.	Bil je zelo dolg in tenak.	A
je bil najbližji. Boris naglo vrže roke na	hrbet,	Gino pa, ki je mislil, da se pob sramuje vzeti	A
svojega očeta, ki z dlanjo zamišljeno gladi	hrbet	orlovskega nosu; brigadirja, ki z razširjenimi	A
tepko ni bilo žive duše, toda ko sem obrnil	hrbet	tej praznini in stopil naprej, je tam ostal	A
le počasi vračajo domov.« Zleknil sem se na	hrbet	in pogledal po šentviškogorski planoti, po tistem	A
»Ampak vaša milost!« »Upogni	hrbet!	« je ukazal graščak in začel preizkušati bič	A
odkoraka proti njivi; njegov koščeni, usločeni beli	hrbet	se svetlika v temnozeleni koruzi, ki letos tako	A
na sivi glavi, potem širok, globoko upognjen	hrbet,	kakršne imajo dolgoletni krošnjarji, pisana	A
ni vedel, kdaj je postal star, kdaj se mu je	hrbet	upognil in zverižil, lasje posiveli in začela	A
Boga!« ga je odločno ustavil Pologar, mu obrnil	hrbet	in izginil v hišo. Martin se je vrgel	A
je tisto popoldne šel k Jeri, mu je pokazala	hrbet	in mu ni dala odgovora niti na pozdrav.Dolgo	A
družine ne morem rediti.« Potem ji je obrnil	hrbet	in šel v hišo. Gilda je obsedela na	A
vasi, se je oče zravnal, si z dlanjo poribal	hrbet	svojega nosu in olajšano vzdihnil:	A
Hotejec, da so ga lahko vsi slišali, in mu pokazal	hrbet.	Tedaj so Janezu vsi pokazali hrbet in odšli.	A
pokazal hrbet. Tedaj so Janezu vsi pokazali	hrbet	in odšli.Ostal je sam in sam se je vrnil domov	A
Zdaj vem, da moram neslišno priti smrti za	hrbet,	se pognati do prve veje in se potegniti na drevo	A
besedi se spustijo ter se vsi hkrati vržejo na	hrbet.	Potem prekucujejo kozolce, se kotalijo in premetavajo	A
treba venomer rezati!« Matic je skril roko za	hrbet,	stisnil palico pod pazduho in obstal na mestu	A
je preplašeno zamežikal, skril svoje roke za	hrbet	in se celo ritenski umaknil za korak.	A
strmel po pobočju, dokler ga ni Laznar sunil v	hrbet	in se jezno zadrl: »Izpod nog, klada	A
Martin!« je zacepetal Modrijan in ga pahnil v	hrbet.	Travnikarjev stric se je zamajal in se skoraj	A
vrže glavo kvišku, kakor bi ga z nožem sunila v	hrbet.	»Kaj!« zavpije.	A
zajeclja: Fašist ga s puškinim kopitom sune v	hrbet.	Moj Jezus se nerodno zamaje, toda Drejc ga ujame	A
sunkovito okrene, kakor bi ga z nožem sunili v	hrbet.	Ostrmi.	A
pogleda po sebi, nato skrije umazane roke za	hrbet.	Žepi se mu napno.	A
zaleti v stopnišče, nato si jezno vrže puško na	hrbet	in se za rogovilastim belogardistom začne vzpenjati	A
strelja ... Nenadoma trzne, se počasi prevrže na	hrbet	in zahrope. Tone se skloni k njemu in	A
Bichi in ga s tako silo sune z revolverjem v	hrbet,	da se zamaje in skoraj pade na obraz.	A
začudeno pogleda, a očka Orel ga hitro potisne za	hrbet,	v temo. Dva domobranca ženeta iz hleva	A
se mu zareži in mu s tako silo vrže vrečo na	hrbet,	da se očka Orel zamaje in skoraj pade.	A
če so vsi zbrani. Nato si posadi očala na	hrbet	krepkega nosu, potegne iz žepa papirje in jih	A
časa se prekladajo, kakor bi jih zemlja pekla v	hrbet,	nato pa vstanejo in se jezno odvlečejo na svisli	A
pa se spet prekladajo, kakor bi jih peklo v	hrbet,	zato spet zlezejo na svisli pa se spet vrnejo	A
bi se umaknila od ceste in Modrijanu pokazala	hrbet.	Temnice so zaprte, kakor bi bila v hiši smrt	A
zdaj brez dela, zato jih počasi položijo na	hrbet,	k počitku; v njihovih srcih pa, ki so med delom	A
že ponehava. Tinč samo včasih stegne roko za	hrbet	in poboža Cikino kožo, ne da bi se ozrl.	A
priganjala naposled pa me je prvi tako močno sunil v	hrbet,	da sem izgubil ravnotežje.Da ne bi omahnil v	A
Počasi sem se premaknil, da bi mu prišel za	hrbet	in pogledal v tolmun.Toda na spolzkem kamnu	A
Šmonovko, potem pa se je zlecnil, skril šopek za	hrbet	in zardel. Šmonovka je zmajala z glavo	A
Prosim, sem stopi, za pult, čisto sem, za moj	hrbet.	Tu stoj, velikan okorni.	A
In tam je imel kaj videti. Beli, fini	hrbet	gospoda zdravnika je molel nad robom kadi, po	A
sredincu. Nič drugega ni moglo biti, noben drug	hrbet,	nobena druga roka, dovolj dobro je oboje poznal	A
Tanja je še nekaj časa gladila tisti kačasti	hrbet,	potem pa je malo zapljuskalo in koža se je pomikala	A
neskončno . / . / stran 35 . / raven natančno na	hrbet	nesrečneža, ki pušča oblačke proti nebu, proti	A
roka v predpasnik, izvolite, obrat na levo,	hrbet,	migljajoča zadnjica.Okrogla.	A
mičkena bolečina se mu je pred časom zajedla v	hrbet,	zdaj pa jo je začutil v vsej njeni kleščasti	A
znenada najprej po hrbtu, najprej po hrbtu, ker	hrbet,	ki je zdaj ob majavih tleh, zelo jasno čuti	A
Mišično vzmetenje v nogah do kraja popusti in	hrbet	podrsne ob gladki steni v cementna tla, v hlad	A
desno roko trdo poprijel, da mu je skrivilo	hrbet.	Z levo je prijel starca pod pazduho in ga počasi	A
. / nagoni ali potrebami. Zleknil se je na	hrbet	in spravil bodalo pod vzglavje.Iztegnil je roko	A
Mirno bojo ti surovi ljudje potisnili nož v	hrbet	človeku, ki je ud njihove bratovščine, preden	A
spraviti na noge, pa je vsakokrat omahnil. Ves	hrbet	je imel razcefran.Bila je krvava in razcefrana	A
katero se skrivajo koščeni udi in skrivljen	hrbet	in noter potegnjeni trebuh in neumiti smrad	A
zdaj njo z rotečim pogledom, zdaj cesarjev	hrbet	tam ob oknu, z grozo v očeh.Stopil je k Doroteji	A
prostor, z mirnimi koraki in stopila za možev	hrbet.	Videl je njene drhtljive ustnice in roke, ki	A
lagal. Ves čas, skozi ves hodnik ga je suval v	hrbet	in sikal nekakšne nerazločne obtožbe. V čakalnem	A
zatulil od groze, ko mu je zver priletela na	hrbet	in se ga isti hip oprijela s svojimi tisočerimi	A
Nekoč galjot ni videl drugega, kot galjotov	hrbet.	Nekoč je veslal, dokler ni crknil.	A
poprijel agusinov bič okrog pasu in potlej čez	hrbet,	da se je zvalil na tla in so škornji zateptali	A
z glavo na rokah, z upognjenim hrbtom. Ta	hrbet,	ki je nosil na sebi breme vseh viharjev, brodolomov	A
sebi breme vseh viharjev, brodolomov, požarjev,	hrbet,	po katerem je tolkla biričeva palica in dolbel	A
tolkla biričeva palica in dolbel krvnikov nož,	hrbet,	po katerem je tolklo in ga ni zlomilo, ta je	A
kar sta imela, je povezal 2 odejo in na konjev	hrbet.	Mladenič mu je voljno sledil, ko ga je spravljal	A
Tudi sam se je pognal gor in sedel za njegov	hrbet.	Tovorno sedlo je bilo dovolj prostorno za oba	A
stopil čezenj in ga z obema rokama obrnil na	hrbet.	Oči so bile čez in čez zagnojene, namesto ust	A
Janez je klečal pred oltarjem in njegov široki	hrbet	je varoval ubogo človeško čredo, žebrajočo čredo	A
most na deroči Dravi, kjer je videl plavati bel	hrbet	utopljene svinje.Tovorniki so govorili o mnogih	A
je varni krov za rešene. Katarina leže na	hrbet,	gleda oblake, nebeške popotnike, ki hitijo proti	A
je pokoren in mehak, rad sprejme bič na svoj	hrbet.	Tudi omejen je malo bolj, po božji volji.	A
ženski. Ženska se umika in začudeno gleda široki	hrbet,	zajetno telovelikega polža, kakšna zver neki	A
Lotarinški ljubi manevre, ko bo prišel Prusom za	hrbet,	bo udaril, a kdaj bo to?Stotnik Windisch ni	A
kolikor je mogoče. Katarina gleda v njegov široki	hrbet,	ki ji zaslanja pogled na nemško ravnico, in	A
udarili satanu Frideriku . / . / stran 362 . / za	hrbet,	potem so vse do jeseni ždeli na gozdnih obronkih	A
dvignile krilo, segle pod krilo, božale zadnjico in	hrbet,	povsod je bilo njeno znano voljno in gibljivo	A
žensko telo, ji okrog nog ovil kačo, za njen	hrbet	narisal skušnjavca, mogoče onega, ki hrope in	A
brcnil med rebra, da se je stokaje zvalilo na	hrbet.	Pograbil ga je z obema rokama za mlahave roke	A
in Metodu nekaj šepnila na uho čez Savnikov	hrbet,	ki se je valovil od razbijanja roke po mizi	A
in čutil sem, da mi z ostrim pogledom prebada	hrbet.	To je bilo že izzivanje.	A
Kako bi le pogledal, ko bi mu priletel kamen v	hrbet?	Ob tej misli sem se sam sebi nasmehnil.	A
svet se bliža v robovih. Od zadaj te žge v	hrbet	pogled in bleščavo luč imaš v zenicah.Vidiš	A
kdo ve od kod priletela in utrujena sedla na	hrbet	razžarjene pokrajine.Ni bilo jasno, čemu zvonik	A
Potegnil sem pištolo in ji jo pritisnil v	hrbet.	Feliks je tekel za pult in nekaj grabil po predalih	A
je z bombardo ustrelil svojega gospodarja v	hrbet	in ga potem izropal.Kose Franzovega telesa so	A
rdeč, plamenček sveče mirno vztrepetava. Njen	hrbet,	ko se sklanja ob postelji in briše polito tekočino	A
glavo. Veter bobni po položnem pobočju čez	hrbet	hriba.Oko hoče videti drugače, umakne se, naglo	A
Gregor Gradnik je umolknil, potisnil roko za	hrbet	in iz pesti počasi odpiral drugega za drugim	A
ubiti. V rokah je držal vilico, ki bo ostudni	hrbet	prikovala k tlom.Potem se je spomnil, da je	A
110 klofut na lica. 107 udarcev v vrat. V	hrbet	38O.Po glavi 85.	A
stopil k njej, Gregor je videl njegov čokati	hrbet,	kako se približuje.Njegove roke so nevarno mirno	A
ki je tudi svinja, nikjer ni. Bolel me je	hrbet,	ko sva zaspala na travi, piše Ana.Kjer zaspita	A
travi, zaspita kot eden, oba zaspita in oba boli	hrbet,	kadar se spomnita na to spanje.Ni mogoče reči	A
na to spanje. Ni mogoče reči: bolel nas je	hrbet,	ko smo zaspali na travi, to ni mogoče.Dvojina	A
mušnic, zelenih vampastih krav. Bolel me je	hrbet,	ko sva zaspala na travi, natančno se spomnim	A
Spal. Mačka na oknu se je zganila in usločila	hrbet.	Počasi se je premikala k drugi, ki je še zmeraj	A
so jim očeta. Toda mladeniči so streljali v	hrbet	in v trebuh čisto od blizu. Nekoga so ustrelili	A
noge se zrahljajo in zavzamejo nov položaj,	hrbet	se nalahno dotakne zidu, kakor bi se hotel nasloniti	A
dokler desna ne dvigne steklenice, dokler se	hrbet	močneje ne nasloni ob steno, dokler se noge	A
potežka, nato pa jo v širokem loku zaluča čez	hrbet,	torej čez zid.Na oni strani je slišati žvenket	A
premikajo pesek, da se nabira v drobne kupčke.	Hrbet	se polagoma odlepi od zidu, glava pa se pomakne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani