nova beseda iz Slovenije

honza (218-317)


JULA: Nikoli, Honza.      HONZA:      Pa vam ne zrase mrenica čez oči? JULA: Zakaj  A
JULA: Zakaj pa mrenica?      HONZA:      Netopirjem v rudniških jaških zrase.Sem bral  A
v gozd ali na polje, ni res? JULA: Res je,      Honza.     V park spada.   A
V park spada.      HONZA:      Ah, park.Trava.  A
Jaz imam tako slab spomin, da še tega ne vem.      HONZA:      Jula, je tale nor? Pravi, da so jih metali v  A
spalni srajci z odprtimi očmi skozi prostor.      HONZA:      Psssst. Luna jo nosi. Honza jo gleda,  A
HONZA: Psssst. Luna jo nosi.      Honza      jo gleda, potem nagne glavo in začne zavijati  A
NELA: Kaj pa je?      Honza      se splaši in se umakne. HONZA: Sem mislil  A
Honza se splaši in se umakne.      HONZA:      Sem mislil, da nič ne slišite.Jula je rekla  A
JULA: Jaz nisem prav nič bila rekla.      HONZA:      Si rekla, da ne sliši. NELA: Zakaj pa ne  A
NELA: Zakaj pa ne bi slišala?      HONZA:      Ker vas luna nosi. NELA: Včasih me res, ja  A
NELA: Včasih me res, ja.      HONZA:      In pa ...Lepi ste.   A
NELA: Se vama lahko pridružim?      HONZA:      Tu smo bolj pasji. NELA: Tudi jaz sem čisto  A
Smem?      Honza      ji vzame steklenico, jo obriše z rokavom in  A
steklenico, jo obriše z rokavom in ji jo vrne.      HONZA:      Reče se namreč kuzlasta. NELA: A ja?   A
Kako, da ti nikoli ne zmanjka?      HONZA:      To je steklenica halštatskih knezov.Se sama  A
Potegne iz steklenice.) Nela dolgo gleda      Honza.      HONZA: Pa o srcu tako lepo govorite.  A
Nela dolgo gleda Honza.      HONZA:      Pa o srcu tako lepo govorite.Kako je meseno  A
srčno meso. NELA: Ti si tudi po svoje lep,      Honza.     Kot kuža.   A
Kot kuža.      HONZA:      Če človek dosti komunicira s psi, v parku, pa  A
Dajva, umijva ga ...      Honza      plane po gorjačo in jo dvigne. HONZA:  A
Honza plane po gorjačo in jo dvigne.      HONZA:      Samo preko kosti konja keltskega kneza. NELA  A
nataka vodo v vedro. Nela gre počasi proti Honzi.      Honza      z dvignjeno gorjačo.Nela gre čisto k njemu,  A
Nela gre čisto k njemu, zbliza ga gleda v oči.      Honza      začne drhteti.Nela seže po gorjači, Honza je  A
Honza začne drhteti. Nela seže po gorjači,      Honza      je ne spusti, vendar jo povesi. Jula z napolnjenim  A
NELA: Drhtiš.      HONZA:      Zebe me.V rudniškem jašku pač človeka zebe.  A
TEŽKIH TELESIH VARUHOV, IN O PSIH TUDI:      HONZA:      Tudi jaz bi koga včasih, ja, z gorjačo.Pa zmeraj  A
namreč ne za umivanje in ne za gorjačo ... Jaz,      Honza      človek že ne, Honza pes še manj ...To ste se  A
ne za gorjačo ... Jaz, Honza človek že ne,      Honza      pes še manj ...To ste se vi, v tem Halštatu  A
nekaj mi je govoril ... in jaz sem otrpnil. (     Honza      leze na tla, z gorjačo v rokah, otrpne.Nela  A
Svengali sede na človeka, še preden se človek      Honza      zave, čemu je sploh tukaj ... telo je most,  A
poljubi nanje, umije mu oči, jih poljubi ...      HONZA:      Ni za Halštat, človek, ni za otrplost ... človek  A
sploh nekaj drugega. Vam lahko povem jaz, človek      Honza,      ki sem prišel med vas iz neke čisto druge zgodbe  A
je zelo lepo in toplo. Zebe, kadar je človek      Honza      v veži ali kleti.Pozimi so noči dolge, ampak  A
lepo ostal na svoji klopci ... bi bil človek      Honza,      ne Honza pes ... Nela sede nanj, leže  A
na svoji klopci ... bi bil človek Honza, ne      Honza      pes ... Nela sede nanj, leže nanj.   A
Nela sede nanj, leže nanj. Poljublja ga.      Honza      se vzpne na komolce. HONZA: Kaj pa je  A
Poljublja ga. Honza se vzpne na komolce.      HONZA:      Kaj pa je?Kaj delate, Nela? NELA (mu položi  A
položi prst na usta): Psssst. Luna me nosi.      HONZA:      Če je pa nikjer ni.V Halštatu ni lune.   A
2. Vstopi      Honza.     Obrit, umit, počesan, lep je kot roža.   A
Obrit, umit, počesan, lep je kot roža.      HONZA:      A tukaj se tudi umivate? Profesor in Anastazi  A
Profesor in Anastazija planeta na noge.      HONZA:      Mi smo se namreč že tudi umivali. ANASTAZIJA  A
Se zbere): A vi tudi, kdo vas je pa umil?      HONZA:      Gospodična Nela, kdo pa drug.Pa tudi božala  A
Glej, glej.      HONZA:      Ni me samo umila, in ni me samo božala, ampak  A
HABILIS: Kaj te je? Kaj te je še ... ?      HONZA:      Ljubila. HABILIS: Vas?   A
Tebe?      HONZA:      Pa glih mene namreč. HABILIS: Saj to ni res  A
HABILIS: Saj to ni res.      HONZA:      Pa je.To je, veste, arheologija duše, to je  A
Ne verjamem.      HONZA:      Ni bilo v postelji, (zaupljivo se skloni k  A
Ne, ne, ne.      HONZA:      Da ne?Glej.   A
A takšen bordel imamo tukaj?      HONZA:      Oprostite.Vem, da se boste jezili, ampak ne  A
Pasje parjenje v moji znanstveni ustanovi.      HONZA:      Oprostite: v rudniškem jašku. HABILIS: Pa  A
nahranim, oni pa se mi pred mojimi očmi kavsajo.      HONZA:      Brez zamere, ampak: ni bilo pred vašimi očmi  A
HABILIS: Namreč?      HONZA:      Ja. HABILIS: Nämlich?   A
HABILIS: Nämlich?      HONZA:      Kajpada.Jaz sem vam pa še prej pobral drobiž  A
res ostalo samo še to: samo še pokončati.      HONZA:      Saj vem, da imate poseben humor, gospa.Kot profesor  A
HABILIS: Kdo pa je to rekel?      HONZA:      Vsi. HABILIS: Kdo vsi? HONZA: Ja vsi,  A
HONZA: Vsi. HABILIS: Kdo vsi?      HONZA:      Ja vsi, ne. HABILIS: Pes.   A
HABILIS: Pes.      Honza      takoj ukrivi hrbet, nagne glavo in se umakne  A
HABILIS: Kdo? . / . / stran 57 . /      HONZA:      Vsi, Nela, vsi, Jula. Profesor sede na zaboj  A
HABILIS (tiho): Pokličite VSE sodelavke.      Honza,      daj mi pasji požirek.Dokler si še živ.   A
Dokler si še živ.      Honza      odvije steklenico, obriše z rokavom in mu ponudi  A
steklenico, obriše z rokavom in mu ponudi.      HONZA:      Namreč: malo nevarni zgledate. ANASTAZIJA  A
ANASTAZIJA: Tudi je nevaren, ti tepec.      HONZA:      A ja? HABILIS (zatuli): Neeeela! Juuuuulaaaaaa  A
HABILIS (zatuli): Neeeela! Juuuuulaaaaaa!      HONZA:      Ojej. 3.   A
Morali so jih pobiti.      HONZA:      Ojej. HABILIS: Slišim jih, vidim jih.   A
Knezi ... Konji ...      HONZA:      Kosti. Habilis se budi iz zamaknjenosti.  A
ANASTAZIJA: Ne boste, ne. NELA: Bomo.      Honza,      razumeš?Saj si imel v rokah halštatski gojzar  A
Si ga imel?      HONZA:      A misliš na klopi v parku na nogi? NELA:  A
medicino, Nela? NELA: Ti si tak strahopetec,      Honza.      HONZA: Kaj morem, tak sem se rodil.   A
NELA: Ti si tak strahopetec, Honza.      HONZA:      Kaj morem, tak sem se rodil.Je mama rekla, ta  A
HABILIS: Kakšno sodno medicino, kakšen gojzar?      HONZA:      Jaz nimam nič s tem.Jaz že ne bom za pričo,  A
NELA: Nor je.      HONZA:      Ojej.Enega takega sem že poznal.   A
JULA: Jaz bi bila kar šla.      HONZA:      Jaz tudi. JULA: Ja, šla bom.  A
JULA: Ja, šla bom. Ne samo Nela, ne samo      Honza.     Tudi jaz bom šla.   A
HABILIS: Nihče ne bo šel.      HONZA:      Ojej. Habilis gre počasi proti Neli.  A
JULA: Jezus, kje je fibula?      Honza      zarenči, zalaja.Habilis ga odsune z nogo, Honza  A
zarenči, zalaja. Habilis ga odsune z nogo,      Honza      zbeži, spusti se na vse štiri, zalaja v luno  A
močmi zvežeta Nelo in jo položita na mizo.      Honza      laja, zavija.Habilis gre k njemu in ga sune  A
Habilis gre k njemu in ga sune z nogo.      Honza      zacvili in se zavleče pod mizo. HABILIS  A
Anastazija se umakne, Jula steče iz prostora,      Honza      se pod mizo zvije v gubo. HABILIS: Kaj  A
izrezali lepo, s keltskim nožem. Halštat! Kelti!      HONZA:      Namreč Azteki, ne Kelti. Luč ugasne.   A
obsije klop v parku, kjer sedita dva klateža.      Honza      in Jula. Podajata si steklenico.   A
Čez čas tudi oddaljen hrum avtomobilov.      HONZA:      Sem rekel: namreč Azteki, ne Kelti.Srca so žrtvovali  A
JULA: O, Jezus.      HONZA:      Nič Jezus.Hudič je bil, ne pa Jezus.   A
JULA: Ti si bil še zmeraj pod mizo?      HONZA:      Ja, sem zavijal kot pes.Ti rečem, da sem se  A
Ji je izrezal srce?      HONZA:      Potem pa jaz vstanem, vzamem v roke kost kneza  A
Si si pa upal nazadnje.      HONZA:      Kaj nazadnje.Bilo je tako grozno, da še pes  A
JULA: In potem ji je bil izrezal srce?      HONZA      (sede): Ne vem ...Saj to je najhuje.  A
JULA: Mogoče so jo pridržali.      HONZA:      Bojo njo pridržali, ja.Tako pametno punco .  A
JULA: Pa dobrega srca je bila tudi.      HONZA:      Ojej, ojej. JULA: Nič: ojej.  A
NELA: Se vama lahko pridružim?      Honza      skoči za klop. JULA: Jezus.  A
Pride Nela, tudi nekoliko klošarska.      Honza      si jo ogleduje, otipava jo na mestu, kjer ima  A
Potem si oddahne.      HONZA:      Samo, da si živa, samo da še imaš srce, samo  A
pomisli, kaj reče ... . / . / stran 69 . /      HONZA:      Kako ti je ime, punčka? NELA: Ja, to reče  A
(Pokaže na Honzovo steklenico): Smem?      HONZA:      Od kdaj pa si tako fina? NELA (Potegne iz  A
Dal te bom ...      HONZA:      ... v eno igro. NELA: Kako veš?   A
NELA: Kako veš?      HONZA:      Išče pet oseb. NELA: Ja, točno.  A
Kako veš?      HONZA:      Prav bi bilo šest, avtor išče šest oseb, ampak  A
NELA: Ja, kdo ti je povedal.      HONZA:      Nihče mi ni povedal. NELA: In grem tisti  A
kje se znajdem ... pomisli, kje se znajdem.      HONZA:      V rudniškem jašku. NELA: Si ga ti danes že  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 18 118 218 318 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA