nova beseda iz Slovenije
steklenice): Honza, jaz nisem arheologinja. | HONZA: | Nisi?Čuden svet. | A |
In palica je moj zgodovinski spomin. | HONZA | (ji vzame steklenico, potrpežljivo, pokusi | A |
Ampak arheologinja si pa tudi. JULA: Nisem, | Honza, | nisem.Jaz tukaj delam za denar. | A |
Kosti čistim, kosti pakiram. | HONZA: | Za muzej? JULA: Ne za muzej... ne vem ... | A |
JULA: Ne za muzej... ne vem ... | HONZA: | Povej mi no, Jula, zdaj ko sva tako intimna | A |
take Frankensteine. JULA: Preveč sprašuješ, | Honza. | Tu nihče nič ne vpraša. | A |
Ni dobro, veš, če človek preveč ve. | HONZA: | No prav, če ni dobro.Pa ne bom. | A |
In Anastazija tudi. | HONZA: | Halštatske kosti, Jula, kosti keltskih knezov | A |
(šepeta): Tam, za tistimi vrati. Tam so, | Honza, | strašne stvari. Tista vrata se odprejo | A |
odprejo. Med vrati v beli spalni srajci Nela. | Honza | zleze pod mizo. Nela gre z odprtimi očmi | A |
Luna jo nosi. | HONZA | (šepeta): Pa nič ne vidi? JULA: Ne, samo | A |
samo včasih jo odnese v profesorjevo sobo. | Honza | vstane in ji pomaha pred očmi. HONZA: | A |
Honza vstane in ji pomaha pred očmi. | HONZA: | Glej, glej, pa res ne vidi.(S pasje nagnjeno | A |
bila imela takšnega očeta s palico. Ampak ti, | Honza, | ti si dober fant, veš.Čeprav, veš, sva si tako | A |
različna ... po duši si soroden ... (Naglo poljubi | Honza | na lice in odide.) HONZA: Kaj pa je? | A |
(Naglo poljubi Honza na lice in odide.) | HONZA: | Kaj pa je?Kaj pa je zdaj to? | A |
tudi na drugi strani, med njimi Anastazija. | Honza | zleze pod mizo, v svojo »posteljo«. 5 | A |
od nekod priklatila še ta klošarska prikazen. | Honza, | kakšno ime je sploh to?In nič več ni tako, kot | A |
Potem odide v drugo stran. Izpod mize prileze | Honza. | Zmajuje z glavo. | A |
Zmajuje z glavo. | HONZA: | Nikoli ne spijo ... Kelti ...Kam si prišel, | A |
Nikoli ne spijo ... Kelti ... Kam si prišel, | Honza | človek? Dotoči iz steklenice, česar prej | A |
lobanjo z mize in si jo dolgo ogleduje. | HONZA: | Temu tudi manjka zob ... Poor Yorick. | A |
transport ... (Anastaziji): Ste zapisali? | Honza | leze izpod mize, razkuštran, krmežljav. | A |
Hov, hov. (Renči pod mizo, draži | Honza | kot psa): Grrrrrrrrr ... grrr ... HONZA | A |
draži Honza kot psa): Grrrrrrrrr ... grrr ... | HONZA | (si nedolžno mane oči, nejevoljno): A morate | A |
moški gospod je z levo nogo vstal. Nämlich. | HONZA | (zazeha, si pomane oči): A vi ste?Kar vsi | A |
dolgo morali prenašati te modrosti iz podpodja? | HONZA: | Ne se jezit, gospa.Škodi zdravju ... (gleda | A |
NELA: Kdo je že videl jutro v rudniškem jašku? | HONZA: | Kje?U jašku? | A |
se boste lotili dela. . / . / stran 30 . / | HONZA: | In to takoj? ANASTAZIJA: Nemudoma. | A |
ANASTAZIJA: Nemudoma. | HONZA: | Kaj pa bi delal? HABILIS: Pomagali mi boste | A |
najdišča zahodnega halštatskega kulturnega kroga. | HONZA: | A mislite kosti? ANASTAZIJA: Da, gospod. | A |
Kosti. | HONZA: | Zadaj iz jaška? ANASTAZIJA: Da, gospod. | A |
Zadaj iz jaška. | HONZA: | A keltske zadaj iz jaška? ANASTAZIJA: Da | A |
Čigave pa? | HONZA: | Na samokolnici? HABILIS: Ne, gospod. | A |
Na rokah. | HONZA: | Ojej, nimate nič tehnike?Kaj če bi raje nacepil | A |
Kaj če bi raje nacepil drva? HABILIS: Gospod | Honza, | če zavihate rokave, vam bo dodeljen naziv dobavljača | A |
pozabili omeniti kot pomočnika pri raziskavi. | HONZA | (si viha rokave): A, če bo v fusnoti, potem | A |
HABILIS: Zajtrkujemo pozneje. | HONZA: | V času kosila? HABILIS: Zdaj pa dovolj: da | A |
HABILIS: Zdaj pa dovolj: da ali ne. | HONZA: | Da.Če bomo res zajtrkovali. | A |
Dajte steklenico, prosim. . / . / stran 31 . / | HONZA: | Kaj pa je zdaj to, Jula? JULA: Kako pa govorite | A |
Steklenico, gospod. | HONZA: | Že prav, Jula.Že prav. | A |
Si bom zapomnil. | Honza | in Jula se ruvata za steklenico in odideta skozi | A |
menda ja ni ta klatež vrgel iz tira? En tak ... | Honza. | Nekaj pasjega ima na sebi. | A |
HABILIS: Potem bomo pa videli. NELA: Prav ima, | Honza. | Tu sploh ni nobenega jutra. | A |
4. Hrupno vstopijo Habilis, | Honza, | Jula, Anastazija.Na ponjavi nesejo kosti, razne | A |
bajonet) ... meč keltskega bojevnika... | Honza | vzame bajonet, ogleduje si ga in nekaj zmajuje | A |
ti moj bog, kakšna bitka je divjala tukaj... | HONZA: | V rudniškem jašku? HABILIS (spet vzkipi | A |
Tukaj so jih pokopali. | HONZA: | Oprostite, samo vprašal sem.Nisem vedel, da | A |
Še več, še več mrtvih imamo kot Halštat. | Honza | potegne s ponjave gojzar. HONZA (preizkuša | A |
Honza potegne s ponjave gojzar. | HONZA | (preizkuša gojzar v rokah, pomerja ga na nogo | A |
hribom, čevlje na nogah ... v rokah ... | Honza | ga gleda z odprtimi usti, pogleda svoje čevlje | A |
Jula splašeno, Nela čisti bronasto fibulo. | Honza | gre k profesorju in mu pomaha pred očmi.Habilis | A |
HABILIS: Kaj je, kaj mahaš. | HONZA: | Sem mislil, da ste malo v transu.Pomagati sem | A |
kretenskem, idiotskem, klošarskem gobcu? | Honza | potegne glavo med ramena. HABILIS: A boš | A |
HABILIS: A boš še kaj čveknil? | Honza | se z obema rokama prime za usta in odkima. | A |
z obema rokama prime za usta in odkima. | HONZA | (zamomlja skozi prste): Bom si takoj umil | A |
5. HABILIS: Glejte, | Honza, | jaz sem profesor, univerzitetni učitelj.Jaz | A |
In vi, kaj ste vi? | HONZA: | Jaz vse to nisem. HABILIS: Seveda vi vse | A |
Vi ste, oprostite na izrazu, klatež. | HONZA: | Klošar. HABILIS: Pa klošar, ko da je tu kakšna | A |
HABILIS: Pa klošar, ko da je tu kakšna razlika. | HONZA: | Je razlika.Namreč ... | A |
HABILIS: Smem nadaljevati, prosim? | HONZA: | Pardon. HABILIS: Torej ste klošar in falirani | A |
Tri izpite imate. | HONZA: | Enega.Sprejemnega. | A |
sem mnogokaj, vi ste pa ... tako rekoč ... | HONZA: | Nič. HABILIS: Nič? | A |
lektualno in socialno minornega, nekaj drobcenega. | HONZA: | Že razumem (vzame z mize drobno koščico): | A |
/ midva ne sodiva skupaj v nobeno zgodbo. | HONZA: | O miški in slonu je veliko vicev. HABILIS | A |
dramatik ne bi postavil za dramska junaka. | HONZA: | Niti Jančar ne? HABILIS: Kdo pa je spet to | A |
HABILIS: Kdo pa je spet to? | HONZA: | En, ki je zadnjič sedel k meni na klop na Kongresnem | A |
ta tip k meni, malo ga je cuknil in rekel: | Honza, | jaz te bom dal v eno igro.Daj, sem rekel, če | A |
HABILIS: To je absurd. | HONZA: | Ni.Je rekel: avtor išče pet oseb. | A |
HABILIS: Šest. | HONZA | (nepotrpežljivo): Saj vem, no, da je prav | A |
gledališče nima več denarja, kot za pet. In | Honza, | je rekel, ti boš namreč med temi petimi. | A |
HABILIS: »Namreč« ste rekli vi. | HONZA: | Ne, on je rekel.Častna. | A |
Pomislite no ... na, zdaj pa sem izgubil nit ... | HONZA: | Ne se sekirat, tudi jaz sem včasih raztresen | A |
Saj mi vendar vi ves čas nekaj predavate. | HONZA: | Jaz?Jaz se raje učim. | A |
HABILIS: Kje smo torej ostali? | HONZA: | V veži ... aja, pri antiprotagonistih. HABILIS | A |
Jaz sem vas nahranil. | HONZA | Jula mi je bila dala jesti. HABILIS: Že, | A |
Dal sem vam posteljo. | HONZA: | Jula mi je postlala. HABILIS: O, Bog. | A |
HABILIS: O, Bog. | HONZA | (se prime za usta): Pardon ...Namreč. | A |
pravice, celo vikam vas, rečem vam vi, slišite, vi | Honza, | gospod Honza, vi ste tukaj varovanec (prehaja | A |
vas, rečem vam vi, slišite, vi Honza, gospod | Honza, | vi ste tukaj varovanec (prehaja v grozečo govorico | A |
z vsemi sredstvi preprečili. Kelti, gospod | Honza, | niso samo metali mrtvih v brezna, pač pa so | A |
Gorjača, to razumete. | HONZA: | Kost konja keltskega kneza? HABILIS: Lahko | A |
Zato: glavo dol, oči k tlom ... | Honza | sledi njegovim ukazom. HABILIS: Tako, ja | A |
HABILIS: Tako, ja. | HONZA | (upogne hrbet): Hrbet upognit. HABILIS | A |
HABILIS: Tako, tako. | HONZA: | In odgovorit samo, če kdo kaj vpraša. HABILIS | A |
HABILIS: Bi bilo dobro, ja. | HONZA: | Če reči narobe, pa si takoj umiti usta. HABILIS | A |
HABILIS: No, tega človek ravno ne bi pričakoval. | HONZA | (se spušča na vse štiri): Še raje pa: molčati | A |
HABILIS: No, saj razumete. | HONZA: | Ker drugače biti tepen.S kostjo kneza konja | A |
Habilis odvrže kost konja keltskega kneza. | Honza | zdivja za njo in jo prinese v gobcu. HABILIS | A |
(ga zadovoljno treplja, kot psa): Priden, | Honza, | priden ... (se zave, umakne roko): No, zdaj | A |
umakne roko): No, zdaj pa je dosti, vstanite. | HONZA: | Bi rad pomahal z repom, pa ne morem. Oprostite | A |
HABILIS: Dosti je, sem rekel. | Honza | začne lesti pod mizo. HABILIS: Kam lezete | A |
(Ga zgrabi za ovratnik. | Honza | se ne da, Filibert ga jezno potegne gor.)Honza | A |
Honza se ne da, Filibert ga jezno potegne gor.) | Honza! | Sem, za mizo. | A |
preden se mi zmeša. . / . / stran 44 . / | Honza | hoče nekaj reči, pa si premisli in si pokrije | A |
vrže jo na ponjavo med kosti in naglo odide. | Honza | steče po steklenico in zleze pod mizo. | A |
steče po steklenico in zleze pod mizo. | HONZA: | Ljubi Jezus.Če bi vedel, kaj se mi bo v tej | A |
6. Luč. | Honza | in Jula sedita ob mizi na njegovi »postelji | A |
njegovi »postelji« in si podajata steklenico. | HONZA: | Nikoli se ne zdani, ne? JULA: Nikoli, Honza | A |
HONZA: Nikoli se ne zdani, ne? JULA: Nikoli, | Honza. | HONZA: Pa vam ne zrase mrenica čez oči? | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |