nova beseda iz Slovenije
med prebivalci, ki so jih opazili celo tujci. | Herodot | je leta 420 pred našim štetjem o prebivalcih | A |
živeti od vojne in plena največja čast. ( | Herodot, | 5. knjiga, 6. odstavek, prevod: Anton Sovré | A |
Čas je, da se tega zavedamo. Že | Herodot | je pri zemljepisnem opisu Egipta ocenil, koliko | B |
nas stane rusko podnebje. Mimogrede, ta isti | Herodot | je že v V. stoletju pred našim štetjem dal opazko | B |
zunaj območja grške omike mnogo bolj poznana. | Herodot | (5. stol. pr. Kr.) sam nam poroča, da so Eneri | B |
Zgodovina se je začela z monumentalnim stavkom: " | Herodot | iz Halikarnasa je ta poročila /tj."Historije | C |
kar ne bi moglo biti/bilo v njem zaobseženo. | Herodot | iz Halikarnasa je videl osrednje poslanstvo | C |
človeškem svetu v preteklosti.) Seveda pa je moral | Herodot | kot prvi historiograf sveta rešiti tudi bistveno | C |
Berkeley: University of California Press, 1986. | Herodot. | Zgodbe. | C |
večji odprtost zgodovinske interpretacije. | Herodot | s tem, ko je opozarjal, da nič in nihče ni večno | C |
predmet različnih interpretacij. Tako npr. | Herodot | piše o lidijskem[2] poreklu Etruščanov (1,94 | C |
Za Brige z Balkana in iz soseščine Makedonije | Herodot | pravi, da so se preselili v maloazijsko Frigijo | C |
Sigeja v Troadi sklicevali na trojanski mit ( | Herodot | 5,94).Aleksander Veliki je verjel, da je Ahilov | C |
Predstave o bogovih in posmrtnem življenju | Herodot | je v svojih Zgodbah zapisal naslednje: »O | C |
opravíla ter nakazala tudi njih zunanjost« (2,53) ( | Herodot, | Zgodbe, prevod Anton Sovre, Ljubljana 1953 | C |
do vrhunca tega obdobja, ki ga predstavljata | Herodot | in Tukidid, je bil sicer stalen, ne pa tudi | C |
1. stoletju pr. Kr., navaja naslednja imena: | Herodot, | Tukidid, Ksenofont, Filist, Teopomp, Efor, Anaksimen | C |
so se umaknile želji po enciklopedičnosti. | Herodot | in predvsem Tukidid sta v smislu zgodovinopisne | C |
zgodovinarja v modernem pomenu besede (to je šele | Herodot) | , kajti ni poznal enotnega koncepta zgodovine | C |
pretirane čudežnosti. Iz njegovega dela je črpal | Herodot, | na katerega so nekateri Hekatajevi pogledi in | C |
za nekatere odlomke je celo znano, da jih je | Herodot | dobesedno prepisal iz svojega predhodnika, tako | C |
ki je bil tudi Protagorov učenec, črpa mlajši | Herodot | iz Halikarnasa. Prvi je bil, ki je v prozi napisal | C |
v širino, po Eratostenovem pa še več. b) | Herodot | .Na smeh mi gre, ko vidim, kako so se mnogi | C |
liburnijski plašč, ki je vrsta oblačila. | Herodot | Na prehodu iz 6. v 5. stoletje pr. Kr. se | C |
prestopil v »tabor kritične historiografije«. | Herodot | se je rodil v Halikarnasu v Kariji, v dorski | C |
zadnjih epikov homerskega sloga,[67] je bil | Herodot | deležen obsežnega literarnega šolanja. Herodot | C |
Ligdama[68] (v kolikšni meri je bil vpleten sam | Herodot, | ni znano), ki je med drugim dal usmrtiti tudi | C |
dela se zdi tudi trditev, ki jo postavi sam | Herodot | (4, 30): »kajti že od vsega začetka sem se namenil | C |
ni, ali npr. neskladnost v sedmi knjigi, ko | Herodot | nakaže (7, 213), da bo obširneje opisal Efialtovo | C |
zasnovano kot zgodovina Perzije«,[75] ki pa jo je | Herodot | predelal po obisku v Atenah, kjer je zaradi | C |
vključeni daljši etnografski ekskurzi, in če je | Herodot | prej skozi »etnografsko prizmo« oba svetova | C |
polaren izraz brez moralnega prejudiciranja in | Herodot | je tu objektiven) naj bi šele dobil osnovno | C |
majhnimi otočki demokracije (do katerih pa je | Herodot | ob opisu notranjih razprtij precej kritičen | C |
navaja (pa še to pogosto iz polemičnih vzrokov), | Herodot | veliko dolguje Hekataju iz Mileta, vendar z | C |
plošče ipd. Kot njegovi predhodniki je bil tudi | Herodot | odvisen od ustnega izročila in tu je precej | C |
denimo svečeniki). Na splošno lahko rečemo, da je | Herodot | pri prenašanju podatkov zanesljiv, čeprav ne | C |
in nesporazumov. Najpomembnejše je, da je | Herodot | v tem pogledu utemeljil metodološko zavednost | C |
kháris) in ljubkost (hedoné) njegovega sloga. | Herodot, | po rodu sicer Dorec, je pisal v jonskem narečju | C |
Toda te kritike moramo razumeti v pravi luči: | Herodot | je bil eden najbolj branih in preučevanih piscev | C |
Zgodovina | Herodot | je na začetek svojega dela postavil obsežen | C |
preteklost sega konflikt med Evropo in Azijo. 1 | Herodot | iz Halikarnasa je ta poročila zbral in zapisal | C |
poglavje 139 v sedmi knjigi prikazuje, da je | Herodot | mestoma zavzel močno vrednostno pozicijo in | C |
ni le v »odnosu do resnice«, saj se je tudi | Herodot | skušal zanašati na čim verodostojnejše vire | C |
sicer del zgodovinopisja že od vsega začetka ( | Herodot, | Tukidid).Z razcvetom retorike na področju pouka | C |
najboljših grških zgodovinarjev. Ti so bili: | Herodot, | Tukidid, Ksenofont, Filist, Teopomp, Efor, Anaksimen | C |
zgodovine, katere začetnik je bil v nekem smislu | Herodot, | Polibij je njen glavni predstavnik, prvi pa | C |
egipčansko kronologijo. Oba velika zgodovinarja, | Herodot | in Tukidid, sta imela svoje posnemovalce in | C |
morda bralca res ne pritegne tako kot denimo | Herodot; | očitali so mu predvsem suhoparnost, pisarniški | C |
izvira od Pitagore in pitagorejskih filozofov. | Herodot, | ki sicer velja za utemeljitelja zgodovinopisja | C |
kulturnega zgodovinopisja, ki ga je prvi uvedel | Herodot | in nadaljeval med drugimi tudi Teopomp, za razliko | C |
O Tukididu [...] | Herodot | iz Halikarnasa, ki se je rodil malo pred vojno | C |
odvili v 220 letih. V svoji pripovedi pa je | Herodot | ubral tudi mičen slog, s katerim se pisci pred | C |
Vzornik mu je bil Ksenofont, pa tudi Tukidid in | Herodot. | Slednjega posnema s tem, da v Indiké uporabi | C |
biografije najprej pri Herodotu v 5. stoletju pr. Kr. | Herodot | že kaže razne značilnosti kasnejše zvrsti: | C |
videl na lastne oči (kajti oči so, kakor pravi | Herodot, | [855] zanesljivejše od ušes) bodisi sem se o | C |
svojem početju. Podobno kot antični pisci, npr. | Herodot, | je pod pojmom historia razumel opis sodobnih | C |
manj verodostojni kot tisti, ki jih opisuje | Herodot« | . Do istih zaključkov se je dokopal njegov rojak | C |
z esejem. Med romantičnimi zgodovinarji je | Herodot | najzgodnejši in najboljši. Njegova živahnost | C |
odrska navodila. Seveda je čisto mogoče, da je | Herodot | vedel, o čem so v nekaterih primerih res govorili | C |
zaupanjem ne z nezaupanjem, zaradi česar nas | Herodot | pušča v neprijetnem in nedoločnem stanju negotovosti | C |
najbolj cenjenih delih modernih zgodovinarjev. | Herodot | pripoveduje kot nemarna priča, ki jo ženejo | C |
pohodih Grkov in Barbarov; vendar je popotnik | Herodot | ne razmejuje od nekakšne zgodovinske etnografije | C |
uniformizacijo preteklosti vpeljali Hekataj, | Herodot | in Tukidid.[1079] S tem je mlado deblo drevesa | C |
žal ohranjeno le v obliki fragmentov. Hekataj, | Herodot, | predvsem pa Tukidid, torej veljajo za začetnike | C |
on se je skliceval na perzijske vire. Tudi | Herodot | se ni pretirano trudil z iskanjem vzrokov dogodkov | C |
metode ni nikoli docela preseglo, medtem ko sta | Herodot | in Tukidid opis preteklosti nekega dogodka, | C |
jezik zgodovinopisja je začel delno opuščati že | Herodot, | Tukidid pa se mu je sploh odrekel. [42] Na | C |
Dva najpomembnejša avtorja iz 5. stoletja, | Herodot | in Tukidid, v tem pregledu nista posebej izpostavljena | C |
fragmentih. [68] Vnuk kraljice Artemizije, ki jo | Herodot | omenja s precejšnjo mero simpatije (VII 99) | C |
Kalijevim mirom. | Herodot | v svojem delu navaja zadnje vojno dejanje, tj | C |
kakor razlaga epigram neznanega pesnika: | Herodot | Muze pod streho je vzel: za to gostoljubnost | C |
izdaje Hezioda, Alkaja, Pindarja idr. [73] | Herodot | je ob več priložnostih izčrpno opisoval, kolikšna | C |
z obdobji Kambizove in Darejeve vlade. [76] | Herodot | je bil, kot že rečeno, v času svojega bivanja | C |
njegovih Zgodb, tj. v knjigah VII‐IX. Metodološko | Herodot | sicer marsikaj dolguje tradiciji, torej predhodnikom | C |
dvakrat vprašali za nasvet, kajti prvič, pravi | Herodot | v 140. poglavju, niso bili zadovoljni. [81 | C |
ladjami se je pridružila Ksersku in se (kot poroča | Herodot) | v bitki pri Salamini proslavila s svojim pogumom | C |
orfirogenet z življenjepisom Bazileja I. idr. [855] | Herodot | 1,8. [856] Leto 6467 po stvarjenju sveta, tj | C |
Herodotu skliceval predvsem na Plutarha, je bil | Herodot | najbolj homeričen od vseh zgodovinarjev, s čimer | C |
poveljevala pomorskemu odredu v bitki pri Salamini. | Herodot, | ki jo je očitno občudoval, ji pripisuje dva | C |
katerih daje kralju odkrit, stvaren nasvet ( | Herodot | 8,68 in 102).Druga Artemizija je kot karijska | C |
vzor. Dionizij (Pismo Pompeju 3) pravi, da je | Herodot | najboljši "kanon" za zgodovinopisje v jonskem | C |
Hermogen iz Tarza, | Herodot, | Heziod, | C |
Proza se je razvila precej pozno. | Herodot | (ok. 490 - 430 pr.n.š.) in Tukidid (ok. 460 | C |
zanimanje za evropsko kulturo in zgodovino. | Herodot | (ok. 490 - 425 pr.n.š.), grški zgodovinar.Z | C |
porekla, pri katerih je bil običaj, tako poroča | Herodot, | da so jedli trupla svojih staršev: koliko bi | D |
trdno so zakoreninjeni običaji,« pojasnjuje | Herodot. | Tako trdno so zakoreninjeni različni običaji | D |
zgodovine, naslikane s čopičem, tako kot je bil | Herodot | oče zgodovine, napisane s peresom«.Ta primerjava | D |
znanost, saj je o steganografskem podvigu pisal že | Herodot. | Najpogostejši nosilni medij, ki se je uporabljal | D |
oblastjo Perzije, npr. Milet, Efez, Pergamon... | Herodot, | ki si je z opisom perzijskih vojn prislužil | D |
težo, kot pa jo ima v t. i. zahodni kulturi. Že | Herodot | je na primer zapisal, da Perzijci ne mečejo | D |
svojih Zgodbah omenja tudi grški zgodovinar | Herodot, | ki pripoveduje, da so imele grške kolonije na | D |
umetnosti sub specie aeternitatis, kakor Homer, | Herodot, | Sofokles, Euripides, Platon, Mark Aurel, Plutarh | D |
Lushnidos, tj. Mesto svetlobe, sta opisala Sokrat in | Herodot. | S tem časom je povezana večina arheološkega gradiva | D |
pomeni Mesto svetlobe), sta pisala Sokrat in | Herodot. | Prav iz tega obdobja je največ arheoloških izkopanin | D |
svečenika, filozofa in astronoma. Elsner pojasni: » | Herodot, | grški oče zgodovinopisja, je imel magoje za | D |
grško mesto v Mali Aziji, v njem se je rodil | Herodot | (484-425), prvi pomembni zgodovinopisec, ki | D |
plonkanju iz nekih dvomljivih starih knjig. Tudi | Herodot | je bil že v antiki kritičen do svojih virov | D |
Aventinus, ki je bil znan tudi kot Bavarski | Herodot | (umrl 1534). 1598 Umrl je flamski kartograf | D |
vzpostavili že v bronasti dobi. Grški zgodovinar | Herodot | je v 5. stoletju pr. n. š. opisal potovanje | D |
Aventinus, ki ga včasih imenujejo tudi bavarski | Herodot | (rojen 1477). 1789 V Mainzu so premierno uprizori | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |