nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Sovre je kljub mnenju, da je delo nastalo »po epizodah«, v svojem uvodu povzel precej razširjeno mnenje, da je »bilo delo od kraja zasnovano kot zgodovina Perzije«,[75] ki pa jo je Herodot predelal po obisku v Atenah, kjer je zaradi različni dejavnikov[76] »začel drugače gledati na zgodovino grštva«. Če je bilo torej delo pred tem zasnovano kot nova temeljita zgodovina Perzije, v katero naj bi bili vključeni daljši etnografski ekskurzi, in če je Herodot prej skozi »etnografsko prizmo« oba svetova, grškega in perzijskega, koordiniral in moralno enačil, mu je v Atenah »grštvo postalo merilo za ideal človeštva, boj Helade s Perzijo pa eksistenčna borba številčno manjšega, toda nravno više stoječega ljudstva zoper fizično premoč niže stoječih ljudi«. Ob novem pojmovanju Grkov v primerjavi z barbari (vrednotenje Heleni ‐ barbari je polaren izraz brez moralnega prejudiciranja in Herodot je tu objektiven) naj bi šele dobil osnovno temo za univerzalno
zgodovino (ki ji je po novem podredil že napisane partije).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani