nova beseda iz Slovenije
ta poklic. Za svoje poslanstvo je bil kakor | Herodot | pripravljen »prehoditi na tisoče kilometrov | D |
Bil je »insajder«. » | Herodot | je vedel tisto, pred čimer si Američani na Srednjem | D |
zapustili, zato so jih imeli Grki za barbare, a že | Herodot | je opozarjal na njihovo spretnost pri obdelavi | D |
Turmair Aventinus, ki ga imenujejo tudi Bavarski | Herodot | (rojen l. 1477). 1789 V Mainzu so premierno | D |
je 3100 pr. n. št., neuradne pa se vrstijo. | Herodot, | ki je okoli leta 450 pr. n. št. potoval po Egiptu | D |
slabo. Tudi Sofoklejev sodobnik zgodovinar | Herodot | je zapisal podobno misel, da se človeška sreča | D |
Aventinus, ki ga včasih imenujejo tudi Bavarski | Herodot | (rojen 1477). 1789 V Mainzu so premierno uprizori | D |
2500 leti opravil poskus, poroča oče zgodovine | Herodot. | Zbral je trumo Grkov in jih vprašal: koliko bi | D |
porekla, pri katerih je bil običaj, kot poroča | Herodot, | da so jedli trupla svojih staršev: koliko bi | D |
trdno so zakoreninjeni običaji,« pojasnjuje | Herodot. | Bližnjice niso dovoljene | D |
Anekdota Grški zgodovinar | Herodot | (ok. 490 do ok. 425 pr. n. št.), ki velja za | D |
pripovedujejo nove zgodbe Grški zgodovinar | Herodot | v svojih zapiskih omenja, da so piramide gradili | D |
sodobnega Kaira. Starodavni grški zgodovinar | Herodot | v svojih zapiskih sicer navaja, da so jih gradili | D |
delavske armade, o kateri v svojih zapiskih piše | Herodot, | ki trdi, da je piramido gradilo 100.000 sužnjev | D |
dopisnik se sprašuje, pri katerih virih je črpal | Herodot | za svojo zgodovino in ugotavlja, da je tako | D |
civilizirani in barbarski del sveta postavil | Herodot. | Meja med njima naj bi se namreč prekrivala z | D |
Odnosi med njimi niso bili prijazni. | Herodot, | Strabo in Diodor poročajo o sovraštvu in smrti | D |
veliki astronomi. Tako grški zgodovinopisec | Herodot | (približno 490 do 425 pr.n.št.) poroča, da so | D |
zdravilo. Že v 5. stoletju pred našim štetjem je | Herodot | opisal, kako so predelovali nafto. Znano je | D |
vredna dela - tako nekako pravi »oče zgodovine« | Herodot. | In nobenega dvoma ni, da takšna dela preteklosti | D |
boginjah, moški pri obojih ... Grški zgodovinar | Herodot | (po 430 pr.n.št.) v Zgodbah o Egipčanih in njihovih | D |
zgodovinopisja velja stari grški zgodovinar | Herodot. | Menda sploh ni imel namena napisat zgodovine | G |
eden izmed medijskih rodov. Grški zgodovinar | Herodot | pove o njih, da so bili perzijski duhovniki | G |
K Herodotu, v Staro Grčijo. Slavni | Herodot | je opisal ljudstvo z vzhoda, Ripejce, ki so | G |
brez, mazos pa dojko ali osebo brez dojke. | Herodot | zapisal, da ime Amazonk izhaja iz skitske besede | P |
legendi so pisali slavni mojstri peresa. Prvi | Herodot. | Prav pisanje »očeta zgodovine« njegove naslednike | P |
zgodovine« njegove naslednike navdaja z dvomi. | Herodot | je o Fidipidesovem podvigu pisal približno štiri | P |
Če je resničen ali ne. Vendar | Herodot | njegovega drugega podviga ne omenja.Zato zgodovinarj | P |
Bled in Kras na seznamu čudes? Grk | Herodot | je že 400 let pred Kristusom sestavil prvi seznam | P |
pr. n. št. sestavil starogrški zgodovinopisec | Herodot. | Pozneje jih je temeljito opisal bizantinski mislec | P |
prebivalce Iranske visoke planote. Grški zgodovinar | Herodot | poroča, da so se Medijci v Perziji delili v | P |
so bili njihovi bogovi. Grški zgodovinopisec | Herodot, | imenovan tudi oče zgodovine, v svojih zapisih | P |
kot ga je poimenoval prvi svetovni zgodovinar | Herodot, | drugje pa pogosteje zasledimo Kufu, vladarjevo | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |