nova beseda iz Slovenije
Hm, Matija bo najbrže jezen, da ste prišli v | gozd. | Saj ste se sami odločili, ali ne?« je tiho dejal | A |
nisem vezana. Ali grem za klavir ali grem v | gozd | na sprehod, to je moja zadeva, ne pa zadeva | A |
delavniško obleko, napregel konje in krenil v | gozd. | Pod vrhom je srečal gozdarja Gregorko. | A |
voznika. Našega Janka je treba prositi, da gre v | gozd. | Le po kom se je vzel. | A |
Le po kom se je vzel. Jaz imam rajši | gozd | kot vse poslance in ministre tega sveta.Naš | A |
dokler ima oče poln hlev govedi in lep hojev | gozd. | Če bo šel v tovarno, bo že videl. | A |
pogledal. »Denar bi raje dobila, kaj ti bo | gozd. | « »Tako, ti bi vse imel, mene bi pa s papirjem | A |
papirjem odpravil,« mu je osorno odvrnila. » | Gozd | hočem, oče, ne bo vse dobil Matija.« »Dal bi | A |
denarja za dva para volov, toda gozda ne.« » | Gozd | hočem, da boš vedel.Pomeni mi to, kar tebi, | A |
Pomeni mi to, kar tebi,« je zakričala Kristina. » | Gozd | in njivo zavrtnico hočem. Jaz že imam moškega | A |
Ne, ne boš me. | Gozd | in zavrtnico hočem, to je vse.« Oče Gašper je | A |
kakor ji pripada, toda gozda ne.« »Rekla sem: | gozd | in njivo zavrtnico hočem.«Udarila je s pestjo | A |
poslanca ne cenijo, kakor je treba. Oče cenijo samo | gozd, | na vse drugo se požvižgajo.Ko je ono leto prišel | A |
Janko, ti si pameten. Zemlja ti nič ne nese, | gozd | že še.« icvrcmcrnha13 ht:/w.v.iui38 | A |
gospod Klančnik, dokler so bile lepe njive in | gozd | pri župnišču, se je še dalo to in ono narediti | A |
vero in višje oblastnike. Da, bolj misli na | gozd | kot na svojo družino.Taki so naši sosedi. | A |
držalo vse, kar pravite. Naš Matija je šel v | gozd | zato, ker je verjel, da je v Rusiji raj na zemlji | A |
hlače, jih tebi že ni treba.« »Krilo ni za | gozd, | « jo je branil oče. Prejšnji večer so se domenili | A |
domenili, da bosta šla Milka in oče v materin | gozd. | Rebrov oče bi s premerko meril drevje, Milka | A |
poučeval oče. »Boš vsaj videla, kakšen je naš | gozd. | Kaj bi vedno čepela ob klavirju.« | A |
klavirju.« »Matija nič rad ne vidi, da grem v | gozd. | On bi rad, da bi šla na veselice,« je odvrnila | A |
Rečem ti, da je lepše ob nedeljah obiskovati | gozd, | kot pa tiste hrumeče veselice, kjer človek zapravlja | A |
Rebrovem gozdu. . /\ .. stran 185 . \/ »No, to je | gozd, | da ga je veselje gledati in hoditi po njem. | A |
ono leto nastopil kot treba, bi mi izsekali | gozd. | Kar naprej so mi gozdarji govorili, da bi moral | A |
ki so narahlo šumele. »Kadar sem obiskoval | gozd, | je vedno tako šumelo, kot danes.Stric Polde | A |
naši in Klančnikovi predniki preklali za ta | gozd. | Bili so visoki in ošabni ljudje. | A |
veveric in ptičev, velikih in malih. Tako pa: | gozd | vedno živi, pozimi in pomladi, ko zeleni.Če | A |
in pojedo Italijani? Matija ima pa res rajši | gozd | kot očeta in sestro.« Medtem sta si ogledala | A |
očeta in sestro.« Medtem sta si ogledala ves | gozd, | ki je vedno močneje šumel.Nebo se je pooblačilo | A |
bi kdaj morala poučevati v mestu. Lep je naš | gozd | in rad ga imam, bolj kot vse naše sorodnike | A |
tako ji je pripovedoval, »je šel z volom v | gozd | na binkoštno soboto.S fanti je bil domenjen | A |
stran 188 . \/ Tisto soboto fantje niso šli v | gozd | na Križno goro, ampak so čuli pri njem.Star | A |
niso vrnili nazaj v frontno klavnico. Šli so v | gozd | in ker so naši jelovi gozdovi večno zeleni, | A |
jokale za vami!’ Žandarji so kleli, toda v | gozd | niso šli.Tako je bilo tiste čase.« | A |
Nekdo mi je pa rekel: ‚Ti Rebrov, če greš v | gozd, | si obuj najslabše čevlje in z žico jih preveži | A |
dejala Milka. Od takrat je redno obiskovala | gozd | in poslušala šumenje vetrov in lajanje srnjakov | A |
Večkrat sem se pokesala. On ima rajši | gozd | kakor družino.Če le more gre v gozd. | A |
ima rajši gozd kakor družino. Če le more gre v | gozd. | Janko obrača hiši hrbet.« | A |
oče. Po pogrebu se je stari Rebrov odpravil v | gozd, | kjer se je ulegel pod debelo jelko in poslušal | A |
To, kar je Milki igranje klavirja, to je tebi | gozd. | Kar so številnim ljudem slike, ki jih gledajo | A |
ljudem slike, ki jih gledajo v kinu, to je tebi | gozd | in njegova večna pesem, ki se giblje po vejah | A |
rad ujčkal. Kristini je dal stari Klančnik | gozd | in njivo za vasjo. Zadovoljni so bili vsi, razen | A |
ki bi bil raje dal denar namesto gozda. » | Gozd | mora biti vedno pri hiši,« je govoril. Oče mu | A |
nikoli več ne rečeš! Če si me takrat zvabila v | gozd, | sem bil še fant.Nekaj le dam na sebe.« | A |
Petinpetdeset let sem ga obiskoval. | Gozd | je naš in moj ded ga je dobil od snežniške graščine | A |
REBROV PA UMRE Stari Rebrov se je odpravil v | gozd, | v katerem so se prelivale jesenske barve.Pogled | A |
nese. . /\ .. stran 230 . \/ Kadar sva šla v | gozd, | se je vedno tako držal kot težak bolnik, ki | A |
sem. V duhovščino je bila zaverovana kot jaz v | gozd. | Janku nikoli ni rekla, naj se bolj drži doma | A |
sta se in odšla. Rebrov je šel više v svoj | gozd, | Klančnikov Gašper pa s sklonjeno glavo po gozdni | A |
tiho ženo Katrico. Zato se je še bolj vnel za | gozd | in bil njegov stalni obiskovalec. Rebrov ponos | A |
je nemirno šumel in ječal ob hudih viharjih. | Gozd, | da, gozd je bil vedno tvoja uteha, veselje in | A |
šumel in ječal ob hudih viharjih. Gozd, da, | gozd | je bil vedno tvoja uteha, veselje in zadnja | A |
sem ga popolnoma razumel, zakaj tako obiskuje | gozd. | Za Janka se boji, ker ni stalen in gozda res | A |
Gašperju. Krenil je naprej v svoj tako ljubljeni | gozd. | Zopet je ob klancu lajal velik srnjak. | A |
glasom. Zabolelo ga je ob misli, da bo njegov | gozd | osamel, ko ga ne bo več.Samo lovci in polharji | A |
Šel je po strmini gozda. Njegov | gozd | ga je pozdravljal, kakor vedno ob obisku. Več | A |
Vmes je jedel ržen kruh in domačo klobaso. | Gozd | mu je šumel, kakor da bi ga pozdravljal.Njegov | A |
puške in sekire, krivce in vrvi ter odšli v | gozd, | še predno se je naredil dan.S seboj so včasih | A |
držali fige. Ti fantek, zapomni si, da je naš | gozd | bolj veljaven, kakor govori Lenček. Vsi trije | A |
ki šumi in na strice. Kdo vse je obiskoval | gozd? | Domači ljudje in lovci, oglarji, tesači, vozniki | A |
sprehode ob njivah. Veter je močno zavel čez | gozd. | Krošnje so ječale. | A |
naprosil Klančnikovega Matijo, da sta šla v | gozd. | Bil je lep zimski dan. | A |
na leto je v družbi z Jankom obiskala očetov | gozd. | Hodila je od drevesa do drevesa in pazljivo poslušala | A |
v visokih krošnjah. »Enkrat tedensko grem v | gozd, | « je tiho dejal Janko. »Šele sedaj vem, kako | A |
»Šele sedaj vem, kako je oče imel rad domač | gozd. | « Janko se je navsezadnje odločil, da bo opustil | A |
Bila je ženska, ki je hotela vsako nedeljo v | gozd. | »Taka si, kakor moj pokojni oče,« ji je dejal | A |
pokojni oče,« ji je dejal, ko jo je peljal v | gozd. | Drugi vaščani so pa takrat odšli na gasilsko | A |
Bila je sobota. Povabil jo je v | gozd | v lovsko kočo.Šla je, kakor je tako rada šla | A |
. / stran 26 . / šepeta o prošlih dneh mu | gozd | zeleni ‒ in šumlja mu vir o sreči izgubljeni | A |
bo nihče motil, je krenil po stranski poti v | gozd. | Od daleč je skozi drevje zagledal tik gozdnega | A |
in dobro plačilo nas čaka. Spravite ženski v | gozd, | medtem pogledam jaz, kako je z Matijo.« | A |
Kmalu je prišel tudi Jernej Kos za hlapci v | gozd. | »Matija Jazbec ne bo več norcev zbijal | A |
grajščine je bil v trdi zimi nagnal tlačane v | gozd | les sekat.Rovan in Matija sta slučajno prišla | A |
spremljevalci pa so s svojimi jetniki krenili v | gozd. | XXXIII. | A |
jo udarila na stran in hitrih korakov šla v | gozd. | Pri nekem zaraslem griču ju je pričakoval Matija | A |
življenjem vso široko in lepo naravo. Ves | gozd | se je oživil, nad njo in pod njo je že zelenelo | A |
vem, kje je moje mesto! Kam naj letim, kateri | gozd | je moj, katera vera je prava, kje je moj dom | A |
pred sabo vse: mladost, domače trate, Leno, | gozd, | očeta in mater.Tam je hiša, lipa, Sultan, klop | A |
bogat in kakor zdravje, ki se vali iz gozda v | gozd, | z zelenega hriba na zeleni hrib in z rož ene | A |
seboj in teče na vso moč v dolino. Beži skozi | gozd, | in od desne in leve mahajo za njim smreke in | A |
gre duša še enkrat po njivah, travnikih in v | gozd. | Potlej naj pa Bog ukrene ž njo po večnih postavah | A |
malo poglej, pomisli! Imam zemljo, imam hišo, | gozd, | vinograd, ali sam sem.Sam pri plugu, sam pri | A |
zagleda predse kakor v spomine. Drčimo skozi | gozd | in ponekod zdrsnejo kolesa ob golem grmičju | A |
življenjem vso široko in lepo naravo. Ves | gozd | se je oživil, nad njo in pod njo je že zelenelo | A |
je bilo sveže in zdravo. Prišla sta daleč v | gozd | do klopi.Peterlin je sedel in si posadil Rezo | A |
malo poglej, pomisli! Imam zemljo, imam hišo, | gozd, | vinograd, ali sam sem. Sam pri plugu, sam pri | A |
zagleda predse kakor v spomine. Drčimo skozi | gozd | in ponekod zdrsnejo kolesa ob golem grmičju | A |
Izbral si je svojo sobo, ki je imela razgled na | gozd | in polje za mestom in pričel tam samotariti | A |
polju, preko polja naprej proti gozdu, skozi | gozd | naprej proti holmu, hodim tako in solze imam | A |
odgovorila in gledala v noč. »Kaj pa si šla ponoči v | gozd? | « sem bil radoveden. »Spati ne morem,« - je dejala | A |
Sledila sva šumljanju potoka. Skozi redek | gozd | sva prišla na položno senožet, ki je bila prekrita | A |
Stane sede v kabino. Traktor se počasi ziblje v | gozd, | šesterica pa za njim. Potem vlečejo | A |
ozadju venec kamnitih vrhov. Na robu pašnika | gozd, | iz katerega pripelje bela kamnita cesta.Potem | A |
struja skozi gosto igličevje. Rekel bi, da je to | gozd. | Smrekov gozd. | A |
Rekel bi, da je to gozd. Smrekov | gozd. | Mati mu je kazala v prikazovalnici na Zemlji | A |
njo očara svet, v katerem se je znašla. Gleda | gozd, | jezero, drevo. »Lepo je ... | A |
ni pomagala. Čeprav je tu v Kosezah blizu | gozd, | se mestna zadu ha privali po dolini Pržanca | A |
cerkvah, najvišja kmetija Bukovnik, kočevski | gozd, | triglavsko kraljestvo, Slovencu se mora stajati | A |
popotniku, da mi odpiraš oči: spet namreč zrem | gozd, | ki se ves presojen v pojemajoči luči dneva razgrinja | A |
vse tiho. . / . / stran 247 . / Kmalu pa je | gozd | oživel: od blizu in daleč se je začel oglašati | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |