gozd (901-1.000)

Hm, Matija bo najbrže jezen, da ste prišli v	gozd.	Saj ste se sami odločili, ali ne?« je tiho dejal	A
nisem vezana. Ali grem za klavir ali grem v	gozd	na sprehod, to je moja zadeva, ne pa zadeva	A
delavniško obleko, napregel konje in krenil v	gozd.	Pod vrhom je srečal gozdarja Gregorko.	A
voznika. Našega Janka je treba prositi, da gre v	gozd.	Le po kom se je vzel.	A
Le po kom se je vzel. Jaz imam rajši	gozd	kot vse poslance in ministre tega sveta.Naš	A
dokler ima oče poln hlev govedi in lep hojev	gozd.	Če bo šel v tovarno, bo že videl.	A
pogledal. »Denar bi raje dobila, kaj ti bo	gozd.	« »Tako, ti bi vse imel, mene bi pa s papirjem	A
papirjem odpravil,« mu je osorno odvrnila. »	Gozd	hočem, oče, ne bo vse dobil Matija.« »Dal bi	A
denarja za dva para volov, toda gozda ne.« »	Gozd	hočem, da boš vedel.Pomeni mi to, kar tebi,	A
Pomeni mi to, kar tebi,« je zakričala Kristina. »	Gozd	in njivo zavrtnico hočem. Jaz že imam moškega	A
Ne, ne boš me.	Gozd	in zavrtnico hočem, to je vse.« Oče Gašper je	A
kakor ji pripada, toda gozda ne.« »Rekla sem:	gozd	in njivo zavrtnico hočem.«Udarila je s pestjo	A
poslanca ne cenijo, kakor je treba. Oče cenijo samo	gozd,	na vse drugo se požvižgajo.Ko je ono leto prišel	A
Janko, ti si pameten. Zemlja ti nič ne nese,	gozd	že še.« icvrcmcrnha13ht:/w.v.iui�38	A
gospod Klančnik, dokler so bile lepe njive in	gozd	pri župnišču, se je še dalo to in ono narediti	A
vero in višje oblastnike. Da, bolj misli na	gozd	kot na svojo družino.Taki so naši sosedi.	A
držalo vse, kar pravite. Naš Matija je šel v	gozd	zato, ker je verjel, da je v Rusiji raj na zemlji	A
hlače, jih tebi že ni treba.« »Krilo ni za	gozd,	« jo je branil oče. Prejšnji večer so se domenili	A
domenili, da bosta šla Milka in oče v materin	gozd.	Rebrov oče bi s premerko meril drevje, Milka	A
poučeval oče. »Boš vsaj videla, kakšen je naš	gozd.	Kaj bi vedno čepela ob klavirju.«	A
klavirju.« »Matija nič rad ne vidi, da grem v	gozd.	On bi rad, da bi šla na veselice,« je odvrnila	A
Rečem ti, da je lepše ob nedeljah obiskovati	gozd,	kot pa tiste hrumeče veselice, kjer človek zapravlja	A
Rebrovem gozdu. . /\ .. stran 185 . \/ »No, to je	gozd,	da ga je veselje gledati in hoditi po njem.	A
ono leto nastopil kot treba, bi mi izsekali	gozd.	Kar naprej so mi gozdarji govorili, da bi moral	A
ki so narahlo šumele. »Kadar sem obiskoval	gozd,	je vedno tako šumelo, kot danes.Stric Polde	A
naši in Klančnikovi predniki preklali za ta	gozd.	Bili so visoki in ošabni ljudje.	A
veveric in ptičev, velikih in malih. Tako pa:	gozd	vedno živi, pozimi in pomladi, ko zeleni.Če	A
in pojedo Italijani? Matija ima pa res rajši	gozd	kot očeta in sestro.« Medtem sta si ogledala	A
očeta in sestro.« Medtem sta si ogledala ves	gozd,	ki je vedno močneje šumel.Nebo se je pooblačilo	A
bi kdaj morala poučevati v mestu. Lep je naš	gozd	in rad ga imam, bolj kot vse naše sorodnike	A
tako ji je pripovedoval, »je šel z volom v	gozd	na binkoštno soboto.S fanti je bil domenjen	A
stran 188 . \/ Tisto soboto fantje niso šli v	gozd	na Križno goro, ampak so čuli pri njem.Star	A
niso vrnili nazaj v frontno klavnico. Šli so v	gozd	in ker so naši jelovi gozdovi večno zeleni,	A
jokale za vami!’ Žandarji so kleli, toda v	gozd	niso šli.Tako je bilo tiste čase.«	A
Nekdo mi je pa rekel: ‚Ti Rebrov, če greš v	gozd,	si obuj najslabše čevlje in z žico jih preveži	A
dejala Milka. Od takrat je redno obiskovala	gozd	in poslušala šumenje vetrov in lajanje srnjakov	A
Večkrat sem se pokesala. On ima rajši	gozd	kakor družino.Če le more gre v gozd.	A
ima rajši gozd kakor družino. Če le more gre v	gozd.	Janko obrača hiši hrbet.«	A
oče. Po pogrebu se je stari Rebrov odpravil v	gozd,	kjer se je ulegel pod debelo jelko in poslušal	A
To, kar je Milki igranje klavirja, to je tebi	gozd.	Kar so številnim ljudem slike, ki jih gledajo	A
ljudem slike, ki jih gledajo v kinu, to je tebi	gozd	in njegova večna pesem, ki se giblje po vejah	A
rad ujčkal. Kristini je dal stari Klančnik	gozd	in njivo za vasjo. Zadovoljni so bili vsi, razen	A
ki bi bil raje dal denar namesto gozda. »	Gozd	mora biti vedno pri hiši,« je govoril. Oče mu	A
nikoli več ne rečeš! Če si me takrat zvabila v	gozd,	sem bil še fant.Nekaj le dam na sebe.«	A
Petinpetdeset let sem ga obiskoval.	Gozd	je naš in moj ded ga je dobil od snežniške graščine	A
REBROV PA UMRE Stari Rebrov se je odpravil v	gozd,	v katerem so se prelivale jesenske barve.Pogled	A
nese. . /\ .. stran 230 . \/ Kadar sva šla v	gozd,	se je vedno tako držal kot težak bolnik, ki	A
sem. V duhovščino je bila zaverovana kot jaz v	gozd.	Janku nikoli ni rekla, naj se bolj drži doma	A
sta se in odšla. Rebrov je šel više v svoj	gozd,	Klančnikov Gašper pa s sklonjeno glavo po gozdni	A
tiho ženo Katrico. Zato se je še bolj vnel za	gozd	in bil njegov stalni obiskovalec. Rebrov ponos	A
je nemirno šumel in ječal ob hudih viharjih.	Gozd,	da, gozd je bil vedno tvoja uteha, veselje in	A
šumel in ječal ob hudih viharjih. Gozd, da,	gozd	je bil vedno tvoja uteha, veselje in zadnja	A
sem ga popolnoma razumel, zakaj tako obiskuje	gozd.	Za Janka se boji, ker ni stalen in gozda res	A
Gašperju. Krenil je naprej v svoj tako ljubljeni	gozd.	Zopet je ob klancu lajal velik srnjak.	A
glasom. Zabolelo ga je ob misli, da bo njegov	gozd	osamel, ko ga ne bo več.Samo lovci in polharji	A
Šel je po strmini gozda. Njegov	gozd	ga je pozdravljal, kakor vedno ob obisku. Več	A
Vmes je jedel ržen kruh in domačo klobaso.	Gozd	mu je šumel, kakor da bi ga pozdravljal.Njegov	A
puške in sekire, krivce in vrvi ter odšli v	gozd,	še predno se je naredil dan.S seboj so včasih	A
držali fige. Ti fantek, zapomni si, da je naš	gozd	bolj veljaven, kakor govori Lenček. Vsi trije	A
ki šumi in na strice. Kdo vse je obiskoval	gozd?	Domači ljudje in lovci, oglarji, tesači, vozniki	A
sprehode ob njivah. Veter je močno zavel čez	gozd.	Krošnje so ječale.	A
naprosil Klančnikovega Matijo, da sta šla v	gozd.	Bil je lep zimski dan.	A
na leto je v družbi z Jankom obiskala očetov	gozd.	Hodila je od drevesa do drevesa in pazljivo poslušala	A
v visokih krošnjah. »Enkrat tedensko grem v	gozd,	« je tiho dejal Janko. »Šele sedaj vem, kako	A
»Šele sedaj vem, kako je oče imel rad domač	gozd.	« Janko se je navsezadnje odločil, da bo opustil	A
Bila je ženska, ki je hotela vsako nedeljo v	gozd.	»Taka si, kakor moj pokojni oče,« ji je dejal	A
pokojni oče,« ji je dejal, ko jo je peljal v	gozd.	Drugi vaščani so pa takrat odšli na gasilsko	A
Bila je sobota. Povabil jo je v	gozd	v lovsko kočo.Šla je, kakor je tako rada šla	A
. / stran 26 . / šepeta o prošlih dneh mu	gozd	zeleni ‒ in šumlja mu vir o sreči izgubljeni	A
bo nihče motil, je krenil po stranski poti v	gozd.	Od daleč je skozi drevje zagledal tik gozdnega	A
in dobro plačilo nas čaka. Spravite ženski v	gozd,	medtem pogledam jaz, kako je z Matijo.«	A
Kmalu je prišel tudi Jernej Kos za hlapci v	gozd.	»Matija Jazbec ne bo več norcev zbijal	A
grajščine je bil v trdi zimi nagnal tlačane v	gozd	les sekat.Rovan in Matija sta slučajno prišla	A
spremljevalci pa so s svojimi jetniki krenili v	gozd.	XXXIII.	A
jo udarila na stran in hitrih korakov šla v	gozd.	Pri nekem zaraslem griču ju je pričakoval Matija	A
življenjem vso široko in lepo naravo. Ves	gozd	se je oživil, nad njo in pod njo je že zelenelo	A
vem, kje je moje mesto! Kam naj letim, kateri	gozd	je moj, katera vera je prava, kje je moj dom	A
pred sabo vse: mladost, domače trate, Leno,	gozd,	očeta in mater.Tam je hiša, lipa, Sultan, klop	A
bogat in kakor zdravje, ki se vali iz gozda v	gozd,	z zelenega hriba na zeleni hrib in z rož ene	A
seboj in teče na vso moč v dolino. Beži skozi	gozd,	in od desne in leve mahajo za njim smreke in	A
gre duša še enkrat po njivah, travnikih in v	gozd.	Potlej naj pa Bog ukrene ž njo po večnih postavah	A
malo poglej, pomisli! Imam zemljo, imam hišo,	gozd,	vinograd, ali sam sem.Sam pri plugu, sam pri	A
zagleda predse kakor v spomine. Drčimo skozi	gozd	in ponekod zdrsnejo kolesa ob golem grmičju	A
življenjem vso široko in lepo naravo. Ves	gozd	se je oživil, nad njo in pod njo je že zelenelo	A
je bilo sveže in zdravo. Prišla sta daleč v	gozd	do klopi.Peterlin je sedel in si posadil Rezo	A
malo poglej, pomisli! Imam zemljo, imam hišo,	gozd,	vinograd, ali sam sem. Sam pri plugu, sam pri	A
zagleda predse kakor v spomine. Drčimo skozi	gozd	in ponekod zdrsnejo kolesa ob golem grmičju	A
Izbral si je svojo sobo, ki je imela razgled na	gozd	in polje za mestom in pričel tam samotariti	A
polju, preko polja naprej proti gozdu, skozi	gozd	naprej proti holmu, hodim tako in solze imam	A
odgovorila in gledala v noč. »Kaj pa si šla ponoči v	gozd?	« sem bil radoveden. »Spati ne morem,« - je dejala	A
Sledila sva šumljanju potoka. Skozi redek	gozd	sva prišla na položno senožet, ki je bila prekrita	A
Stane sede v kabino. Traktor se počasi ziblje v	gozd,	šesterica pa za njim. Potem vlečejo	A
ozadju venec kamnitih vrhov. Na robu pašnika	gozd,	iz katerega pripelje bela kamnita cesta.Potem	A
struja skozi gosto igličevje. Rekel bi, da je to	gozd.	Smrekov gozd.	A
Rekel bi, da je to gozd. Smrekov	gozd.	Mati mu je kazala v prikazovalnici na Zemlji	A
njo očara svet, v katerem se je znašla. Gleda	gozd,	jezero, drevo. »Lepo je ...	A
ni pomagala. Čeprav je tu v Kosezah blizu	gozd,	se mestna zadu ha privali po dolini Pržanca	A
cerkvah, najvišja kmetija Bukovnik, kočevski	gozd,	triglavsko kraljestvo, Slovencu se mora stajati	A
popotniku, da mi odpiraš oči: spet namreč zrem	gozd,	ki se ves presojen v pojemajoči luči dneva razgrinja	A
vse tiho. . / . / stran 247 . / Kmalu pa je	gozd	oživel: od blizu in daleč se je začel oglašati	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani