gozd (1.001-1.100)

razgledne ploščadi, nekateri odhajajo v bližnji	gozd,	drugi na mrzlo pivo pod lesene ute, odkoder	A
Zunaj me je sprejel blažen mir.	Gozd	na Golovcu je vpijal hrum mesta pod sabo. UREDNIŠTV	A
verske sekte: pari se vzpenjajo v hrib skozi	gozd	in svetijo z najrazličnejšimi lučmi, od močnih	A
rjovejo in vse skupaj je podobno divji jagi skozi	gozd.	»Tiho!« prekriči Isi kričače.	A
ponavlja Ana in pomanjkljivo oblečena steče v	gozd.	Ostanem sam.	A
drevjem zažari močna svetloba, ki presvetli ves	gozd	in se začne zbirati v kroglo. Srce mi začne	A
je, kakor bi se okrog in okrog razprostiral	gozd.	Listje ima jesenske barve in med krošnjami dreves	A
ni bil mehaničen in jelke niso bile umetne,	gozd	je vonjal po gozdu in v peči je prasketal ogenj	A
šepnil, ko je patrulja odlomastila naprej skozi	gozd,	odgovora pa ni bilo od nikoder.Požvižgal je	A
« Šla sta molče skozi	gozd,	tu in tam splašila polha ali nočno ptico in	A
pravokrižniškega boga, preostali pa so pobrisali v	gozd	z dirom, kakršnega premorejo samo Brsi, kadar	A
dober večer v dobri veri, da jo maha kmet skozi	gozd.	Ampak kaj neki je s to votlino?	A
si jo boš izvolil ogledati. Boš že moral v	gozd,	Jure.« »Dolgčas.«	A
Spet molčita. Rok posluša	gozd:	listje odpada, poči veja, huškne žival, zakotalika	A
Zaznamoval sem bukev, kjer smo zavili s ceste v	gozd.	« Preiskuje debla in končno odkrije, kar išče	A
Morajo biti tu.« Zdanjenje.	Gozd	se orisuje v mlečni svetlobi, skozi katero odkolovrati	A
pramena, vonjal . / . / stran 18 . / je borov	gozd	in jezersko blato; strežnik, vajen nekužnega	A
v gorskih razpotjih. Šla sta skozi macesnov	gozd,	pa mimo osamelcev, ki so štrleli nad prepadnimi	A
slišalo šelestenje sliv, za njimi je molčal	gozd.	Dihur se je naslonil na lino.	A
babji paradiž na tem svetu!« Zavila sta zopet v	gozd	in obstala ob robu precej velike jase; onkraj	A
Tišina je bila v drevju in v grmovju, molčal je	gozd	kakor začaran. Nenadoma pa je jel Juretov konj	A
nejšega.« . / . / stran 35 . / Urno kreneta skozi	gozd	proti Kolpi.Od daleč šumi slap hitre reke.	A
nadaljevala tako tiho, tako rahlo, kakor šumi jelov	gozd	v lahni polnočni sapici: Priletela grlica in	A
dvorišča, med njimi pa so razna drevesa in za njimi	gozd.	Poleg srag potu, ki se že sušijo v lepljivo	A
zadel drevo in potem še večkrat zaporedoma.	Gozd	se začne bolj svetiti in na prijaznem griču	A
ker je že od nekdaj namesto gozda dreves stal	gozd	stolpnic.Hotel je postati nekaj več.	A
Takrat je bilo vse tako enostavno. Igra, polje in	gozd,	še kakšno jabolko s sosedovega vrta in seveda	A
konje skrili. V kakšno kotanjo, ali pa v temen	gozd.	Ne verjamem, da so jih odpeljali kam daleč, saj	A
◆ Govoriti je srebro, molčati pa zlato. ◆	Gozd	je kmetova hranilnica. ◆ Graditi je težko, rušiti	A
koscem streže, tako jim kosa reže. ◆ Kakor se v	gozd	kliče, tako odmeva. ◆ Kakor se znosi, tako se	A
najlepša sreča je doma. ◆ Ne kaži volku poti v	gozd.	◆ Ne kupuj mačka v žaklju.	A
bežali, in noč se je bližala. Šli so skozi velik	gozd	vedno dalje, dokler ni postala že črna tema	A
bi poizkusil svojo srečo. Ko gre skozi velik	gozd,	zagleda pastirja in ga vpraša, če gre po pravi	A
mnogo otrok je bilo nagih. Kmet je posekal	gozd,	drevje prodal prekupčevalcu, grmičje požgal	A
brat gobe. Deček vzame košaro in gre z mačeho v	gozd.	Mačeha ga pelje daleč v gozd do jame in mu reče	A
gre z mačeho v gozd. Mačeha ga pelje daleč v	gozd	do jame in mu reče, naj vrže kamen vanjo, da	A
pride že v tretjo deželo in gre ravno skozi	gozd,	zapazi človeka, ki je smreke s koreninami ruval	A
Proti večeru se pomika voz s potniki skozi velik	gozd.	Mlada gospa vpraša svojega potrtega moža, če	A
sem,« si misli in gre daleč proč od ceste v	gozd.	Komaj pa napravi nekaj korakov, že mu pride nasproti	A
uboge živali mnogo trpeti. Za vasjo je stal	gozd,	v katerem so si napravile pridne mravlje veliko	A
je bilo Palčku dvanajst let, ga mati pošlje v	gozd,	da nabere gob za obed.Palčku pa se je v gozdu	A
naložim drugo delo. Do opoldne moraš posekati ta	gozd	nad mojo hišo, pripraviti drva, jih nacepiti	A
petah. Ko se je prvič zavrtela, je bil ves	gozd	podrt, ko se je drugič, so bila drva že doma	A
hitro potolažiti. Zavrtela se je enkrat in	gozd	je bil posekan, drugič in je bila cesta že zgrajena	A
godilo kakor starejšemu. Tudi on pride v tisti	gozd	do onega starčka.Ta ga napoti k hišici ob robu	A
beli kači Svoje dni je hodil majhen deček v	gozd	po drva.Nekega dne je šel mimo globoke jame	A
naposled kmet le dal. Med letom je prišel v	gozd	mož, ki ni več znal iz njega, in je rekel:	A
pokazal. Drugo leto je spet prišel tisti mož v	gozd	in dejal: »O joj, svinje so tu, pastirja pa	A
nazaj. Tretje leto je spet prišel mož v tisti	gozd	in rekel: »O joj, svinje so tu, pastirja pa	A
prestrašila. Toda vseh šest volkov je odšlo v	gozd.	Oče ni tega še nič vedel.	A
volkovi. Spremenili so se res v volkove in odšli v	gozd.	« Tudi oče je bil žalosten.	A
ni bilo. Vzel si je hleb kruha in jih šel v	gozd	iskat.Kruh pa je kmalu pojedel.	A
najmlajši pa kože ni našel. Pet volkov gre v	gozd,	najmlajši pa je z vso nestrpnostjo iskal kožo	A
takoj vstala, brat se je oblekel in odhitel v	gozd.	Nato gre deklica ob bistri vodi proti domu	A
lajal, domači so prihiteli, volk je zbežal v	gozd,	pes pa za njim.Toda pes se je tako ojunačil	A
brašno in puško in šel iskat ptiča. Šel je v	gozd,	kajti v gozdu so ptice najrajši, češ tam jo	A
Divji. Hiša, moja hiša se spreminja v neprehoden	gozd.	Nekje drugje bi bila rada doma.	A
Preslabo oblečena. V	gozd.	Globoko.	A
jo neki večer, ko sem taval mimo Šestin skozi	gozd,	kar naenkrat zagledal za grmom z nekom od prijateljev	A
V tvoje brazde ležem V tvoje brazde ležem,	gozd,	da me s semeni oplodiš, s prividom smrti pognojiš	A
siromašni travniki, peščeni pašniki, naokrog	gozd.	In v teh tihih dolinah, po teh neprijaznih bregovih	A
se je valil od visokega neba in se gnal čez	gozd,	hudoben in togoten kakor razburkane vode, kadar	A
zasluži, da ga ljubiš. Na rokah me je nesel skozi	gozd,	kakor otroka.« Dano so polile solze kesanja	A
Reich in v koli . / . / stran 86 . / kem času bo	gozd	spet zaraščen.Vabili so vsakogar, kdor je prišel	A
neprijazni obrazi doma žalili v srce, bežal je v	gozd	in tam pozabil na vse.Čemerno in nezadovoljno	A
vihar se vzdigne, kadar zažvižgajo veje v zraku,	gozd	ječi, zemlja se trese.Oj šume stoletne, memento	A
nihče. Stari oče pač še na polju pomaga, a v	gozd	ne more ali drugam v dnino.In denarja treba	A
pesmi, ki so se lepo raznesle pod drevesa v	gozd	in na drugo stran čez trg v sosednji hrib.Tudi	A
smrek je raslo naokoli v parku, ki je prehajal v	gozd.	Vse je bilo zapuščeno in neprijazno.	A
stala gori na drugi strani, kjer se je začenjal	gozd,	je bila na pol razpadla in samo še na eni strani	A
šli. Najprej je hotela vedeti, če je tisti	gozd	na odru pravi gozd, če raste.Rekla sem, da je	A
hotela vedeti, če je tisti gozd na odru pravi	gozd,	če raste.Rekla sem, da je vse naslikano, in	A
Ob nedeljah nas vzame s seboj, če je lepo. V	gozd	gremo.Ve, kje rastejo šmarnice, kje so gobe	A
na hrbet,« je rekla; »odleteli bova v zeleni	gozd.	« Ampak Palčica je vedela, kako hudo	A
preletavala nad njo, potem pa odletela v najbližji	gozd.	Uboga Palčica je bila čedalje bolj žalostna	A
odleteli v širni svet, daleč daleč stran v temni	gozd,	ki se je razprostiral noter do morja.	A
je tako pokrepčala, se je odpravila naprej v	gozd.	Sama ni vedela, kod hodi in kam gre, vendar je	A
je kaj videla enajst kraljevičev jezditi skoz	gozd.	»Ne,« je rekla starka, »ampak včeraj	A
samo enajst dni. V teh dneh preletimo velik	gozd	in pridemo do kraja, kjer smo bili rojeni in	A
Naše roke so krepke in lahko te prenesemo čez	gozd.	Misliš, da naše peruti niso zadosti močne in	A
dlje kakor do konca vrta, so zavili v krasoten	gozd	z zelo visokim drevjem in so onkraj njega prišli	A
na dvoru.« Tako so se vsi skupaj odpravili v	gozd,	kjer je po navadi prepeval slavček, in za njimi	A
skoz odprto okno - odletel nazaj v svoj zeleni	gozd.	»Kaj se pa to pravi?« je rekel cesar	A
bila dolga in pri tem je moral skoz velik temen	gozd.	Ravno tedaj se je razdivjala huda ura.	A
proti svoji volji, dokler ni priplesala v temen	gozd.	Nekaj se je bliskalo skoz drevje.	A
travo in z reko, ki se je vila najprej še skoz	gozd	in potem naprej mimo velikih starih gradov,	A
zvezdami na glavi je popeljalo ladjico skoz zeleni	gozd,	kjer so drevesa pripovedovala pravljice o roparjih	A
Kako prijetno in zanimivo je bilo potovanje.	Gozd	je bil najprej čedalje gostejši in temnejši	A
klepetave kmečke otroke, ki so prihajali v	gozd	nabirat jagode in borovnice.Včasih so si napolnili	A
rekla jelka in se v mislih mahoma spet vrnila v	gozd;	»koliko je še starejših od mene.« »Kako	A
ni nič znanega,« je rekla jelka; »poznam pa	gozd,	kjer sije sonce in prepevajo ptički!«	A
kmalu odpel in ko je šel ponoči sam skoz temen	gozd,	jo je tako pogosto in tako silovito poljubljal	A
na lov, je kraljica vzela srajce in zavila v	gozd.	Kralju je skrivaj vzela čarovni klobčič in ga	A
se je vsak spremenil v laboda in odletel čez	gozd.	Kraljica se je židane volje vrnila domov	A
iskat brate.« Ko je legel mrak, je pobegnila v	gozd.	Vso noč je hodila in hodila in še drugi dan,	A
svoje življenje. Odšla je iz bajte in zavila v	gozd.	Splezala je v eno od dreves in tam prebila noč	A
napočil dan, ko je kralj tiste dežele odšel v	gozd	na lov.Drobna punčka je še zmeraj sedela v drevesu	A
stal grad z belim pročeljem, za njim je bil	gozd,	potem pa trata, ki se je spuščala vse do reke	A
odpravljala domov, ju je vodnik odpeljal v bukov	gozd,	ki je bil poln granitnih gmot, podobnih podstavkom	A
je ugovarjal Bouvard, »kadar mislim na neki	gozd,	neko osebo, nekega psa, tudi vidim tisti gozd	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani