gospodar (1.101-1.200)

posvarila razvnetega mladca: »Mar misliš, da bo	gospodar	mirno gledal tako tvoje početje?« Lisjak je	A
vštric Lisjakovega drevaka. Četvero jih je bilo;	gospodar	in trije njegovi najstarejši sinovi. Večja dva	A
razsežnem lazu na Brdu je lan lepo odganjal. Pa	gospodar,	Ostrorogi Jelen, je prišel setev samo enkrat	A
sesukan trak. Na vse, prav na vse je mislil	gospodar.	S sabo je vzel tudi dokaj orodja, nekaj odvečnega	A
dvojčicama, Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko.«	Gospodar	mogočnega rodu si ni vedel sveta.Obrnil je drevak	A
mladca odstopil umrli Brkati Som. »Kaj ukazuješ,	gospodar?	« je stopil Pegasti bliže. »Kakor bi te rabil	A
hlapec, pravico, odločevati o svoji hčeri, če ni	gospodar	drugače ukazal.Proti vsakomur.	A
odrasli mladec, Presukani Lisjak.« »Ne skrbi,	gospodar!	«Jelen in Ris sta odšla vsak v svojo kočo.	A
odganjali divjad, da ni gazila po setvi. Ej, bi se	gospodar	veselil novega uspeha!Pa Ostrorogi Jelen je	A
Ostrorogovo kočo in se vedel do njih, kakor bi bil on	gospodar	kolišča.Pogovor se je pa vsem trem mladcem ves	A
»Sam veš, da bom morala storiti, kakor bo	gospodar	ukazal.«Zorna Rakarja ni marala več pogledati	A
rekla: »Da bi se že skoraj vrnil tvoj in moj	gospodar.	Odžeja naj se po dolgi poti iz tvojega vrča	A
Lisjaka, ki bi postal za ta čas prav za prav	gospodar	na kolišču.Grčavemu Brestu pa mora tudi hiteti	A
pa je uprl v bok: »Potem sem pravzaprav jaz	gospodar	na kolišču.« Zvestemu hlapcu, Pegastemu Risu	A
Jelena se je razjasnil. Še bolj pa Risov, ko	gospodar	na vsej dolgi poti ni pozabil njegove hčere	A
svojega četrtega sina Jezerna Roža. »Kdo je sedaj	gospodar	na kolišču?« »Ostrorogi Jelen, moj mož in tvoj	A
izmed Ostrorogovih hlapcev. »Ne,« se je oglasil	gospodar.	»Tovore nam bodo nosili na poti.	A
Pogledala je Ostrorogemu v obraz in vdano izrekla: »	Gospodar	moj, Ostrorogi Jelen!« Ostrorogemu je desnica	A
In se je Roža opogumila in spregovorila: »	Gospodar!	« »No?« je zaobrnil Jelen glavo.	A
»Kaj misliš reči?« »Ne razsrdi se,	gospodar,	če ti naravnost povem.«Jezerna je hotela Ostrorogega	A
ponosno vzravnal in spregovoril, kakor bi bil že	gospodar	vsemu Velikemu jezeru: »Nič zato.Trmoglavo je	A
bila kot mladenka, je stopila do Ostrorogega: »	Gospodar!	Roža in Ovca in jaz, tvoja dekla, bi se tudi	A
Samo ne med drugimi.« »Vemo to,	gospodar!	Zato zaveslam pod Dolgi potok.	A
jezerca, da se malemu kaj ne pripeti.« »Ne bom,	gospodar.	« Kalina je odšla s Škrjančkom v naročju naravnost	A
svojemu očetu, Ostrorogemu Jelenu. »Pozdravljen,	gospodar!	« »Pozdravljen, sin!	A
je odkimala z osivelo glavo: »Ne razumem te,	gospodar.	« Ostrorogi je odložil sulico, stopil k Roži	A
cvet svojega rodu samo v smrt ‒?« »Pa ne vem,	gospodar!	« Jezerna je skomizgnila z rameni.	A
moči in bi ga prav nič ne težila siva leta. »	Gospodar!	Oče!«	A
hkrati sta ponosno dvignila glavi: »Pozdravljen,	gospodar!	« »Pozdravljena, sinova!«	A
sloviti Ostrorogi Jelen, vsega Velikega jezera	gospodar!	« »Pozdravljen, ugledni Triander!	A
stekel po poševnini navzgor. »Kaj ukazuješ,	gospodar?	«Jelen je zaupljivo pogledal stasitega mladca	A
glavo, kakih nepotrebnih misli.« »Kaj pa ‒	gospodar,	če bi mladi lončarici na kolišču Turovcev grozilo	A
ko sta se vrnila nanj Ostrorogi in Srnjak.	Gospodar	je odšel v svojo veliko kočo in šepetaje naročil	A
mu bili samo v napotje.« »Kam ga pošiljaš,	gospodar?	« »Oprezovat za vzhodnjaki.«	A
hrbet pečenega jagnjeta. »Pa samega pošiljaš,	gospodar,	« je spet pomišljala Zorna Kalina. »Naj se navadi	A
mu je Oprezni Srnjak obrazložil, da bi postal	gospodar	obsežnih ozemelj, če si vzame za ženo vitko	A
zlati želod in ga podržal proti soncu: »Poglej,	gospodar!	« »Kje si dobil zlato?« se je čudil mladcu Jelen	A
In je prav storil.	Gospodar	je in oče.On ne bo nikomur črhnil niti besedice	A
Lipi, ki postane njegova prva žena, on sam pa	gospodar	velikih bogastev. »Prav, prav,« je pritrdila	A
prisluhnilo. Ostrorogovci so prav razumeli, da	gospodar	sklicuje ves rod.Vse do zadnjega.	A
Vsi so pogledali prvorojenega Zorne Kaline.	Gospodar	je pa še naprej povedal: »Srnjak se naseli na	A
On bo ukazoval na kolišču, dokler se ne vrne	gospodar.	Nič rad ni ostal doma, pa je Ostrorogi tako ukazal	A
ugledal in prepoznal Grčavega. »Pozdravljen,	gospodar!	«Brest, sam že siv, je bil prihoda snežnolasega	A
bronastih kep. »Prav, prav,« je bil zadovoljen	gospodar.	»Ne pričakamo črnolasih vzhodnjakov s praznimi	A
Leto zori.	Gospodar	naj živi! Haj, haj, haj!	A
Nastanil se je z Zlatolaso Lipo v veliki koči.	Gospodar!	Ostrorogi Jelen je čez dva dni odrinil s svojo	A
veljaki pa je začela hrumeti: »Ukazuj nam, ukazuj!	Gospodar	naš, gospodar!Gospodar vsega Velikega jezera	A
hrumeti: »Ukazuj nam, ukazuj! Gospodar naš,	gospodar!	Gospodar vsega Velikega jezera!«	A
Gospodar naš, gospodar!	Gospodar	vsega Velikega jezera!« Ostrorogi je samo prikimaval	A
čimprej naznanim prihod črnolascev, veliki naš	gospodar!	« je skončal svoje poročilo Svizec. »Vrl mladec	A
sinom, je vračilja nagovorila Jelena: »Veliki	gospodar!	Si bil na otoku sredi jezera pod Snežnimi gorami	A
Ostrorogovcev: »Pa si se kaj ustavil, veliki	gospodar,	na skali sredi potoka na koncu Dolge doline	A
je pa prikimala s snežnobelo glavo: »Mogočni	gospodar!	Govoril si, da naj se videc Mopsos skrije pred	A
hotela celo spremeniti ime v Belega Medveda. Pa	gospodar	ni hotel privoliti.Se je še vedno zanašal na	A
Letina je dobro plenjala.	Gospodar	največjih in najbolj obsežnih lazov na trdini	A
naglo obrnil, pokazal z roko in ugotovil: »Glej,	gospodar!	Polizani črnolasci so pogasili ogenj.«	A
zavezo z vzhodnjaki. Navsezadnje je bil le Rak	gospodar	kolišča in ne Košata. Grabljivi se še ni najedel	A
nagnal v smrt. Tako je pa Grabljivi sam zase	gospodar.	On pa tega ne bo storil.	A
neutegoma opraviti še nekaj nadvse važnega. Da	gospodar	po dolgem času pripravlja spet večji lov, je	A
koj so začeli ugibati, kam odpošlje pomladi	gospodar	odprave. Oskrbljen za več dni in opremljen z	A
molče izpolnil njegov ukaz. Uganil je, da se	gospodar	hoče nemoteno pogovoriti s kostmi belega bobra	A
imele čez glavo. Le kakšne odprave pripravlja	gospodar	za pomlad in poletje, so ugibali moški in ženske	A
odgovoril: »Nič ti nismo prišli povedat, oče naš in	gospodar.	Samo vprašali bi te nekaj radi.«	A
jo lovcem ali zverjo. »Sedaj te razumemo,	gospodar	naš in oče,« je za vse brate pritrdil Ostrorogemu	A
V imenu vseh je spregovoril Vztrajni Volk: »	Gospodar	naš in oče!Prav zato, ker nas ne siliš, gremo	A
orodjem in z vsem blagom, ki mu ga je oddelil	gospodar,	Ostrorogi Jelen, se je Brest spustil po Reki	A
Pokazala je otroka Ostrorogemu: »Poglej,	gospodar	naš in glavar!Kakor lipov ovet!«	A
Ime mu pa damo Obdravski Jelen, tebi v spomin,	gospodar	naš in glavar.Na, odžejaj se!«	A
izdihnil velikega rodu Ostrorogovcev največji	gospodar,	Ostrorogi Jelen. Zeleneče brezmejne planjave	A
pak je bila trda, udarcev vajena, zato se nje	gospodar	tiho izza mize vzdigne in s svojo dolgo roko	A
zanikrnega Bojca in celo ponoči! Zdaj pride	gospodar	koči spet v izbo, kateremu je Blaž tako iskrene	A
pomisli, da je novi gospod kolovški, grofov	gospodar	Poljak, obljubil trideset goldinarjev tistemu	A
hoče ven. »Počasi, prijatelj, počasi,« deje	gospodar	in potisne naglega soseda na stol.»Če je ta	A
»Kako mislite?« Brdski	gospodar	gre dvakrat po sobi sem ter tja brez odgovora	A
precej premožen in v vsem kraju spoštovan	gospodar.	Imel je svojo službo že pod avstrijsko vlado	A
Bacek, pozno v mraku došel je tudi Velikonja.	Gospodar	Samoglav je bil že pripravljen, da sprejme nocoj	A
stari naš znanec Štefan Poljak, katerega je	gospodar	Franc grof Hohenwart rad pridržaval v tej službi	A
stran 24 . / Nikdar še ni slišal, da je kak	gospodar	na Zabrezju.Gotovo je hud, gotovo ni tako dober	A
njegovem zemljišču. Ker so zaporedoma vsi trije,	gospodar	in deklici, mladega soseda ustavljali in silili	A
druge krati. »Ali ste bolni morda?« vpraša	gospodar.	»E ne, malo,« odgovori.	A
Stori, kar hočeš, Leon, saj si tako za menoj	gospodar	na Zabrezju.« Šepec je vesel odšel s prvim dovoljenjem	A
ogibali. Sicer pak je bil Stremenček precej slab	gospodar	in njegovo imetje, med srednjimi v soseski,	A
ni bilo, niti Pavline ni ne Matilde. Poštni	gospodar	je naglas Leonu povedal, da nista utegnili priti	A
morda sam izgovor bil. V tem hipu vstopi zopet	gospodar	Gorec in kuharica za njim z vinom in kruhom	A
Drugikrat se bodem čuval, vabiti ga,« pristavi hišni	gospodar.	ENAINDVAJSETO POGLAVJE P I S M A Na južnovzhodni	A
cerkvenih shodih, semnjih in pri ponočnem vasovanju.	Gospodar	ni bil že 25 let več, temveč imel je »kót« izgovorjen	A
laglje zgodi, ker je ni bilo več ko pet glav;	gospodar	z ženo, hčerjo in malim sinom pa Marijan Piškáv	A
in bil eden najpridnejših učencev,« odgovori	gospodar.	»Dobro bo to!« pravi Marijan.	A
velik sneg.« »Bog vé, morda pa ne,« odgovori	gospodar	ter se nasloni na stol. »Gotovo, jaz vem, da	A
Le otresite se teh premislekov,« govoril je	gospodar,	»tukaj smo na kmetih in sami domači.Ne gledamo	A
tekne zmerom tako telesu kakor duhu,« dejal je	gospodar.	»Ali tu pri nas na deželi imamo ves drug zrak	A
nakopičeni pod lopo, vse to je pričalo, da se	gospodar	ne peča sam s kmetijo, ampak da je zemlja v	A
in drugi iz obližja malokdaj. Le kadar se kak	gospodar	napoti peš v daljni semenj po voli in hoče najbližjo	A
nekaj več sveta poznam, kar sem tukaj. Moj	gospodar,	tako menda ti moram imenovati očeta svojega	A
ti moram imenovati očeta svojega gojenca, moj	gospodar	je pol izobražen meščan, pol kmetovalec.Kakor	A
vedno v tem tiči, kako bi pridobil še več. Moj	gospodar	je omikan mož, vé ti o vsem govoriti; kakor	A
tebe, Nande, manjka mi svesti, da sem sam svoj	gospodar,	na pravem mestu in pravem potu do namena, ki	A
pravem času čem pozabiti, da ne bo imel moj	gospodar	vzroka, spominjati se me kot nehvaležneža.	A
dolžnik, prodal Dražarijo, ker mu Francelj, novi	gospodar,	ni mogel plačati, kar je imel Miha terjati.	A
vas. Jaz imam svoje dolžnosti, vi ste sam svoj	gospodar.	Jaz moram sam sebe in druge učiti, če hočem kaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani