gospodar (1.301-1.400)

motil. Iz malo besed, s katerimi ga je zmerjal	gospodar,	ki zdaj že ni s častniki govoril, sprevidel	A
najslabša na svetu. Prašiča, tele ali kaj drugega	gospodar	izredi v dveh letih in ima nekaj dobička od	A
Volkun, lezi!« Pes se je znova zvil v klobek,	gospodar	pa se je pogovarjal z mrtvim sinom: »Sanjaril	A
konji in koši, drevesi in branami je presipal	gospodar	žito in sejal sam in so sejali drugi. V Jarše	A
Da bi se mu le posrečilo.	Gospodar	se bo široko smejal in bo dobre volje in za	A
vedela reči Anca prijazno besedo; še psu. In	gospodar	in hlapci in dekle in Marko so sedli k mizi	A
Marko. »Miha! Pomagaj gnati na Reber,« je ukazal	gospodar.	»Če bo treba,« se je branil Marko.	A
pašo, da jo pokropi in zavaruje pred uroki.	Gospodar	je sam odprl vrata. Usuli so se skozi nje koštruni	A
ne poje kakor v našem,« mu je ugovarjal mladi	gospodar.	»Tudi nimam locnjev.«	A
takrat še živel. Seveda, obema se je mladi	gospodar	moral vdati: »Izberi jih, bom že za krave druge	A
vsi so prišli. Iz veže pa sta pogledovala	gospodar	in gospodinja. Na kateri vrat ga bo obesil?	A
njim Franca. Pa se je spet oglasil hudomušni	gospodar:	»Miha, vem, da ne strižeš rad jarcev, pa ostani	A
»Mu ga je le spustil iz konjaka. Ej, naš	gospodar!	« se je razveselil Marko. In od Zabreznice do	A
V žehto s fantom.« Marko ni vedel, kaj	gospodar	hoče.Cena pa je začel smrkati in ugotovil:	A
Vrhe, kako bo šele gospodaril nad Zavrhom.«	Gospodar	je peljal ovčarja v hišo in mimogrede ukazal	A
toliko zaradi zapašenega jarca kakor zato, ker mu	gospodar	ni z Ančko nič ponagajal. »Vidim, da se nisem	A
prav dobro vedel, če ne bo kaj prav, da si bo	gospodar	znova premislil in bo zopet drugače z njim govoril	A
premislil in bo zopet drugače z njim govoril.	Gospodar	je gospodar. Vsak se brani škode.	A
bo zopet drugače z njim govoril. Gospodar je	gospodar.	Vsak se brani škode.	A
je bolj sam sebi kakor Mici govoril Marko. »	Gospodar	si že, pa še tako otročji.Po postavi in pameti	A
Pravzaprav bi mu morali reči Primož, ko je že	gospodar.	« »Prej se bo hiši spremenilo ime kakor njemu	A
»Jaz?« se je prestrašil Marko. »Saj si	gospodar.	Boš mar pustil hišo zavoljo strahu razpasti?	A
mama ponagajala: »Še pes ve, katero ima njegov	gospodar	rajši.« »No, mama!« je zaprosila Ančka.	A
prišel k nam, recimo, brhek in dober fant, že	gospodar,	in bi vprašal zate, kaj bi mu odgovorila?«	A
in oditi na cesto. Vsa hiša je že spala, le	gospodar	in gospodinja, oba utrujena od dela, sta še	A
usmerjal, postajal in se oziral, kdaj pride za njim	gospodar.	Pes se je vznemiril in nekajkrat zalajal, da	A
Saj ni Mežkov Joža. Primožev je.	Gospodar	in ne kolednik.« »Jok!	A
In jaz sem tako odredil. Slab	gospodar	sem.Morda mi gre zato vse narobe.«	A
Cena s svojim parizarjem skozi leso na dvor.	Gospodar	ni sedel v sedlu.Z voza je vodil oba para; levega	A
kožuh. »Bog daj srečo, Marko!« mu je odzdravil	gospodar,	ki je bil vesel rejenih jarcev. Marko pa se	A
opeharil, to mi po pravici povej,« ga je baral	gospodar.	»Za nobenega.«	A
zamišljen gledal žrebcu v grivo in smilil se mu je	gospodar,	če ne bo več videl Ceneka. In Podlipnici bo	A
klošter v šolo. Ilija je ostal po očetovi smrti	gospodar,	on je dokončal učenje in postal duhovnik. Pač	A
pomenek. . / . / stran 21 . / V. ZMENJENA ŽENITEV	Gospodar	v Šrajbarskem turnu je bil vdovec.Imel je eno	A
gradu že več tednov. Med tem časom je grajski	gospodar	in gotovo ž njim vred tudi njegov gost zapazil	A
in hrabri bojniki. Na Šrajbarskem turnu je	gospodar	potreboval več hlapcev.Rad je tedaj v svojo	A
prestrašili. »Vrzite babo ven,« vpije hišni	gospodar.	Toda Kosoman se je bil koj obrnil in zginil	A
domačin in stari baron Turen med njimi. Stari	gospodar	je večkrat od mize vstal in k oknu hodil pogledovat	A
drugi. »O Bog, moja hči,« vzdihoval je stari	gospodar	pol v nesvesti. »Nič se ne boj, starec!	A
snahe v Šrajbarskem turnu umrl. Njegov sin,	gospodar	na Šrajbarskem turnu, ni strahovitih ur med	A
dvaindvajset let star, bil je že dve leti samostojen	gospodar,	odkar je namreč bil njegov zapravljivi oče prisiljen	A
zna, kateri je v družbi, katerega ni. Kar je	gospodar,	ne zahaja več redno mednje. Eden izmed	A
raztolkel! Čakaj, dete, jaz te naučim, kdo je	gospodar,	koga je treba vprašati, preden se kaj govori	A
bodem živ in bode moj mezinec gibal, hočem biti	gospodar	v hiši!Kdo jo je silil k poroki?	A
Franico radi imeli in skrb, ali jo gospodinja in	gospodar	pripeljeta nazaj ali ne, vezala je jezike vsem	A
mojemu gospodu v vas. Komaj odide, pokliče me	gospodar	in me vpraša: »Andrejka, ali bi bil rad francoski	A
se ob gotovi uri v vodotokih po ulicah. Vsak	gospodar	je za potrebo dá prinesti v svojo hišo in čez	A
sem skrbel, da sem zakuril prvi in postal tako	gospodar.	Ravnal sem se potlej po slovenskih pastirčkih	A
Ležal sem do svetega večera.	Gospodar,	dober katoličan, dá mi molek, da bi roženkranc	A
neki Saks k meni prišel, mogel zopet dalje iti.	Gospodar	mi je vse nazaj silil; toda vzel sem samo uro	A
nekemu kmetu, da napreže dva konja. Medtem ko je	gospodar	napregal, dovolili so nama v hišo stopiti na	A
prvo hišo, da bi si kaj jesti izprosila; pa	gospodar	se zadere nad nama: »Ek lauko ‒ poberita se	A
koraka storiti in da bi rada tu ostala. Hišni	gospodar	pokliče vaškega župana, ki je po sreči malo	A
vodo vlekel, ki sem majhno živ?! To je tudi	gospodar	previdel in štirinajst dni me je brez dela preživil	A
vojaški ujetnik 20 mesecev. Ker je bil ta moj	gospodar	popred »črni huzar« pri Prusih, znal je nemško	A
nemško vse svoje dogodbe in nezgode po Ruskem,	gospodar	moj jih je pa tolmačil litovsko.Radi so me poslušali	A
spodnjem morju.« Proti koncu zime umrje moj	gospodar	in pri tej priliki sem mogel opazovati litovske	A
pri vsaki hiši že pri vratih z žganjem čaka,	gospodar	pa pri mizi z domačim pivom in kruhom. Pijó	A
stopi krčmar mednje in zavpije: »Stojte, kdo je	gospodar	tukaj?« »Dokler cesarski služabniki tu stojé	A
»Kaj? Jaz nisem	gospodar	v svoji hiši?« hudoboval se je krčmar. »Mar	A
Florijan!« »Ogenj, ogenj!« kričali so po hiši	gospodar,	mati, ded in otroci in precej se odpró vrata	A
drhal na pol razpravljena na mraz. Ko pa je	gospodar	ogledal streho svojo in sosedovo, pa ni zagledal	A
reče ded. »Veste kaj,« pravi dalje Tekmec, »	gospodar,	vaš sin, naj toži gosposko in njene služabnike	A
ni,« odgovori voznik, »ampak tuj človek je.	Gospodar	je bil šel vina skupovat čez Gorjance, pa ga	A
vprašati, kdo je, samo to vem, da je prestreljen.	Gospodar	je stopil z voza, onega moža smo v hišo nesli	A
otroci so, vidé mater jokati, tudi plakali. Mladi	gospodar	Godež je brisal na postelji ležečemu možu kri	A
vpraša duhovnik. »Vrh klanca,« pripoveduje	gospodar,	»sem z voza videl tri graničarje kakor lovske	A
stran 11 . / Baš v tem času je bil njegov hišni	gospodar,	mesar Kriv, iz službe dal svojo staro hišno	A
rdečih objokanih oči hčerke svoje. Po večerji je	gospodar	zgodaj odšel spat, mati in hči pa sta ostali	A
boste jezili.« »Hodi!« rohnel je razjarjeni	gospodar.	Barba je odšla brez obotavljanja.	A
stvari se gode tu in ti ne veš ničesar?« vpil je	gospodar.	Gospa se je prestrašila, a videvši zavitek,	A
zaveznica?« Trajalo je dolgo časa, da je razjarjeni	gospodar	postal toliko miren, da je poslušal pripoved	A
bil kdo drug to opazil. Po obedu je povabil	gospodar	goste v drugo sobo na črno kavo.Nekateri so	A
rajši ponudim stavo; kaj praviš ‒ kdo bo odslej	gospodar	v Medenovi hiši?« »Cherchez la femme!« pristavi	A
kaj otrok ‒ haha, Meden oče, hahaha ‒« Grajski	gospodar	se je vil od smeha. Doktor pa je polagoma utrnil	A
in, ker je bilo vreme tako toplo, celo stari	gospodar	ni več pogledal svojega kožuha, nego podnevi	A
že prej ognila, loputnil bi jo bil razjarjeni	gospodar	znova z debelim storžem. Skočil je v svoji jezi	A
»So tudi umrli! Brat je	gospodar.	Pa jaz že dolgo nisem bil tam.«	A
obedu redno na župnikovi mizi, domislil se je	gospodar	sinočnjega razgovora. »I ‒ kaj pa z Rudnikom	A
omožila; pa oče - rednik moj - umrl je, mladi	gospodar	se je oženil in nova gospodinja me je odpravila	A
Bilo jih je majhno krdelce. Grajski	gospodar	je hotel imeti nekaj zajcev, a sam ni utegnil	A
hčerki ni vprašal. Pri kosilu so vsi molčali:	gospodar,	hlapec in dekla; matere ni bilo. Drugi dan pa	A
oslabel, da ne more dalje. »Kdo pa je?« vpraša	gospodar.	»E, kakšen capin mora biti; raztrgan je in skoro	A
lačen sem, lačen!« »Pojdi k materi, Bolt,« veli	gospodar	hlapcu, »nekaj večerje je ostalo!« »Ali ste	A
hlapcu, »nekaj večerje je ostalo!« »Ali ste vi	gospodar?	« vpraša zdaj oni na slami. »Sem!«	A
in niti pozdravil me ni. Tedaj je bil mož še	gospodar	malega svojega posestva; imel je edinega sina	A
Rejenka je počakala malo, ne vede, česa želi	gospodar.	Šimon pa je tiral žival dalje.	A
»Ona pa za njim!«	Gospodar	ni zinil besede, nego utrnil leščerbo, ki je	A
pljuskal v žerjavico. »Seve« ‒ pričel je zopet	gospodar	‒ »marsikaj bi se storilo s tem denarjem ‒ tu	A
izpregovoril besedice; samo običajen očenaš je odmolil	gospodar	polglasno, rejenka pa tiho za njim.‒	A
Tone in Cilka, na njivi pod hišo; ona je žela,	gospodar	pa je na kolcih vozil samotež snopje do kozolca	A
ki je prej tvojega Tineta udaril, je li ta	gospodar?	« »Oh, ta grdoba!	A
koliko jih je vendar na Potoku?« »l, le čakaj ‒	gospodar,	potem sin njegov in hči in ena teta.Sedaj pa	A
»Da, da, tako osamljeni smo tukaj,« omeni	gospodar,	»da se sovrstnikov skoro strašimo, ako jih nenadoma	A
drugi je govoril o nujnih opravilih in tudi	gospodar	obrnil se je naposled h Kosanu, rekoč: »Ogledite	A
37 . / Nemcu ne daje pravice, da postane moj	gospodar	ali da je meni zabranjeno, biti njegov sovrstnik	A
takoj odgovorila, a pri tem je prišel grajski	gospodar	k njim v lopo. »Ah,« klical je že pri vhodu	A
je ukazovala in gospodinjila po hiši, grajski	gospodar	je pogledoval po polju in pri tlačanih in Olga	A
jako redkobesedni; tete Mare in Olge ni bilo.	Gospodar	je vstal kmalu ter želel onima lahko noč; odšel	A
niti pozdravil me ni. Tedaj je bil mož še	gospodar	malega svojega posestva; imel je edinega sina	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani