golo (101-200)

doteknil, ona pa ga je objela brez strahu z lepo	golo	roko. ”Tako je objela njega!“	A
bil pred njo, drevje pa je bilo pritlikavo in	golo,	ne dalo bi sence ne za dlan. Stopil je v	A
Najmlajši je bil in bil je zadnji. Črno in	golo	je strmelo visoko drevo v megl�, kakor silno	A
in mehko, še ni bilo dospelo do poldneva, na	golo	jaso pa je pripekalo s trdo poletno močjo.	A
besede, ki jih ne razumem? Ali je komedija,	golo	maščevanje, prešerno zaničevanje?Naravnost govôri	A
da bi se ga ne doteknila, je vzdignila svojo	golo	roko od njegovega vratu in je vstala. ”Pozno	A
brezmejne groze; v očeh stražnikovih pa je bilo	golo,	hladno zaničevanje ...Tako, glej, sem bil navsezgodaj	A
ploskali), zdaj pa da je vsa njena umetnost	golo	spakovanje.In nazadnje so mi še pravili take	A
samo v lice, temveč vso, kakor je bila, njeno	golo	telo in njeno golo dušo in njeno golo življenje	A
vso, kakor je bila, njeno golo telo in njeno	golo	dušo in njeno golo življenje, neumno, nečedno	A
njeno golo telo in njeno golo dušo in njeno	golo	življenje, neumno, nečedno, nizkotno, kakor	A
tisto drugo življenje ni le spomin, ne le sen in	golo	koprnenje, temveč da se bo sijajno izpolnilo	A
verno poslušala, ko si jo zmerjal za vlačugo, za	golo	telo brez duše in misli?Ali se ni vdala tvojemu	A
ni prišlo na misel! Mene si slikal zmerom vso	golo	... in s kakšnim nasmehom na ustnih!Tiste druge	A
On dela eno sliko že sedem let, pa je platno	golo;	ti si napravil v tem času tristo pisanih podob	A
tih, samoten; zmerom niže je legala megla na	golo,	črno, vlažno drevje; pesek se je mešal z blatom	A
Lovili smo jih z vilicami, z žeblji ali pa z	golo	roko ter jih pekli na žerjavici kar tam v šoli	A
sekirami, jeklenimi žarki je sekalo brezna v	golo	ilovico. Eden teh mravljincev je bil po svojem	A
Prijatelja sta sedela za mizo, gledala mrko na	golo	polje, v osiroteli, v rosno meglo zaviti gozd	A
srcem človeka, ki je blodil z zavezanimi očmi.	Golo	naključje je bilo, da se je s svojimi široko	A
sneg, pokrit z umazanim prahom; drevje je stalo	golo	in mirno, svobodno je lila svetloba skozi pusto	A
izginil - vse je bilo pusto naokoli, ob tiru	golo	kamenje, grmičevje in žalostne samotne smreke	A
pričel gozd, nizko redko drevje je bilo že čisto	golo,	tupatam je še visel rumen list in se je tresel	A
zavedala sama, kako je šlo počasi navzdol, v	golo,	surovo beraštvo, ali poznalo se je na obrazu	A
dalj časa ... Prišlo je bilo v izbo čisto surovo,	golo,	ostudno beraštvo in je sedlo za mizo, tako da	A
je časih tiho zažuborelo, drevje je bilo že	golo,	veje so bile črne in mokre.Zadaj v dolini, pod	A
čudne sanje. Spala je tam mirno, polrazgaljena,	golo	roko pod glavo.In vzdignil se je tiho v postelji	A
Pa to je piškava modrost ...“ ”Čemu to	golo	besedovanje?“ je vzrojil Grivar. ”Potrpi	A
nemirno, so se širile čeznaturno, so kazale	golo	belino; tenke ustnice so bledele; to je bil	A
udarila, zgrabila, pa če zgrabi sámo smrt za	golo	čeljust!Saj smrt je le ena in je božja, pričakovanje	A
čemu to ...? Jaz sem položil dogodek pred te,	golo	in enostavno, brez vsakih okraskov ...Razlagaš	A
jutro je bilo. Mrzlo nebo je viselo nizko na	golo	ravan; navsezgodaj je začelo rositi. Šla sta	A
Peter Kalander je napisal: ”Nikoder!“ Povedal je	golo	resnico, učitelj pa je bil hud.Pripetilo se	A
vojske, prihrule izza gore; drevje okleščeno,	golo.	Stopil je Marko v krčmo - krčma je bila	A
glas. In prestrašene oči popotnikove so videle	golo,	zobato lobanjo in belo rjuho ovito okoli okostnika	A
ozrl po široki ravni. Sredi poljane je stalo	golo,	posušeno drevo; dolge veje so se iztezale ter	A
roke. Ali Nikolaj je spoznal, da to ni bilo	golo	drevo in da to niso bile preperele veje. Tam	A
njo v tistem poznem času, ko je bilo drevje že	golo	in mokro, zakaj izza listja se odtod ne vidi	A
se odkruši ob najrahlejšem udarcu ter pokaže	golo	telo plahega, trepetajočega otroka.Neki zdravnik	A
sedeli na klopeh pod drevjem, ki je bilo še	golo	in premraženo in je komaj poganjalo popje, drugi	A
tako da je bilo srce popolnoma razodeto in	golo.	Spreletel me je prav poseben občutek, otroškemu	A
kolenih je sedela ženska in ga je objemala z	golo	roko okoli vratu; nanjo je sijala vsa luč, kakor	A
nekega jutra na vrt in vidi, da je drevje čisto	golo;	in vendar je padal počasi list za listom, tiho	A
Gledal sem, kako je stresal veter že napol	golo	drevje, in od neke otožne utrujenosti, ki se	A
drevjem. Še ena, še dve noči, in vejevje bo čisto	golo.	Od juga so prihajali oblaki, a tedaj so bili	A
zasolzilo se je ... v kotu pod trepalnico. Povedala je	golo	resnico brez vsake hude misli; kakor jo pove	A
ki gledajo s paznim očesom, da bi zasačili	golo	mesto na koži nasprotnikovi ter zasadili vanjo	A
pravi moje življenje; kmalu bo drevo suho in	golo.	Prenavljanja ni, ne prerajanja; kaj bo iz prelite	A
lista, kdo ve; ali prazna posoda bo razbita,	golo	drevo se bo posušilo ... Večerilo se je v gaju	A
opaljeni od sonca. Kamenje ... kamenje, samo sivo,	golo	kamenje ... Tu pa tam ob parobku nizko, prašno	A
napil, si je oddahnil globoko, obrisal si brke z	golo	rjavo lehtjo, ozrl se naokoli ter šel počasi	A
Visoko je vzdignil nogo, visoko zamahnil z	golo	levico, potegnil je žensko jadrno s ceste proti	A
/ stran 168 . / In je s palico pokazal na	golo	kamenje. Osojniškemu županu pa se je zdelo	A
mojem prihodu s polzatisnjenimi očmi in povešeno	golo	roko. Potem se nisva videla nikdar več.	A
je zrasla slika peklensko drzne nazornosti:	golo	žensko telo, ki sije, se kreče, vabi ...»Hudič	A
vedel, kaj naj gleda. Videl je morsko deklico,	golo	do bokov in ostudno luskinasto v zadnji del	A
svoje žalostno, lepo in mlado in neusmiljeno	golo	telo.Vročina iz tegá telesa udarja duhovnemu	A
še to vidi birič in pove drugim, da modrasa z	golo	roko lovim pa v čutari hranim nad srcem.« Suhotno	A
vojaka, se obesil nanj in mu zagrizel zobe v	golo	roko.Vojak je zaječal in zaklel.	A
izgubil svojo razsežnost. Šlo je samo še za	golo	življenje.Se bova rešila ali pa bova končala	A
francoskega vina zemljanje in v Šampaniji je vse	golo,	kakor je bilo golo vse po nekdanji Sahari!Zadnjo	A
zemljanje in v Šampaniji je vse golo, kakor je bilo	golo	vse po nekdanji Sahari!Zadnjo steklenico šampanjca	A
in znoj mu zaliva tolsti obraz. V roki vihti	golo	sabljo, na katero si je privezal bel robec.	A
neki dotiki z našo pripovestjo. Ako povemo	golo	resnico, da so se obedniki pri »Roži« tudi uprli	A
stezo, ki ga je skozi hosto vodila na Požarnico,	golo	in napeto planoto sredi hostnega goščavja.	A
si je odvezala predpasnik in z njim pokrila	golo	mučenico.»Zdaj pa le pojdimo!« je rekla skozi	A
bi pogledal naprej po Dolgi dolini prav pod	Golo	goro, pa se je bal rodu Drznega Kozoroga.Menda	A
‒. Ostrorogi je sunkoma dvignil glavo. Pod	Golo	goro je zatulil volk.Pritekel je Bevsk.	A
Kaj kmalu se je preveril, da ima prav. Pod	Golo	goro je zagledal ogenj.Ob njem je razločil več	A
namene, se ne bi prej oglasili. Pri ognju pod	Golo	goro je spet nekdo zatulil.Ostrorogi je vstal	A
84 . / zarukal kakor močan, star jelen. Pod	Golo	goro so ga menda prav razumeli.Kar v zboru so	A
On pa nazaj. Ogenj pod	Golo	goro je začel pojemati.Volčji glasovi so se	A
razkazovati Sivemu Volku stransko pobočje pod	Golo	goro in mu dopovedovati, kje ima najbrž medved	A
poletja, ko je Jelen znašal les za kolišče. Pod	Golo	goro, kamor si je že davno želela, bo preživljala	A
zarukaj. Bo skoraj vedno kdo v skalni duplini pod	Golo	goro.Premlatimo tvoje nasprotovalce ‒.« Jalan	A
sedaj se pa opravita in pojdita z mano pod	Golo	goro,« je znova povabil Udarni. »No, le,« je	A
Kodrolaska venomer ozirala s svojimi sinjimi očmi v	Golo	goro.Kar nič več ni mogla drugega misliti, kakor	A
je še spala. Nevajeno hoje jo je bila pot na	Golo	goro in nazaj do potoka kar precej utrudila	A
Bevsk ostane pri tebi.« »Sama gresta pa pod	Golo	goro.Kaj ne?« je zatrmoglavila Kodrolaska.	A
Reči pa nista marala, da je čas iti nazaj pod	Golo	goro. Udarni Jalan ni prezrl opominjajočih pogledov	A
stran 225 . / Jezerna je prijela Ostrorogega za	golo	laket in ga še naprej pogovarjala: »Meni pa	A
Čakaj, kadar boš moja. Z najtežjim jermenom te	golo	pretepem.« »Ne boš me.	A
življenje mi je obljubljal Karp. Jermen na	golo	telo.«Roža se je bridko nasmehnila.	A
doline. Jaz pa pridem z Jalanom v votlino pod	Golo	goro.« »Saj res!«	A
obe v kolišče, ga je skrbelo. On sam mora v	Golo	goro, mladci bodo pa težko zmogli brez njega	A
vso Dolgo dolino in nazadnje še navkreber v	Golo	goro.Reči pa ni marala nič.	A
počenila, bi se bil prevrnil. Navkreber v	Golo	goro je Kodrolaska, ki se je bila med vožnjo	A
plameni. Sporočali so Ostrorogemu Jelenu pod	Golo	goro, da Jezerni Roži grozi nevarnost. Začivkali	A
jutro so se Kozorogovci odpeljali nazaj pod	Golo	goro.Brkati Som je pa sam odšel pod Plešivco	A
za oblake nad nizkimi hribi daleč stran pred	Golo	goro, se skrilo in se spet pokazalo.Na zemljo	A
Tvegavim Gamsom je pa še preteklo jesen govoril pod	Golo	goro.Prisrčno so se vsi pozdravili.	A
je Ostrorogi ukazal Presukanemu, naj pohiti v	Golo	goro do skalne votline in naj pove Sokolu in	A
davno presekani in dokaj obhojeni strmi stezi v	Golo	goro in kmalu zginil med goščavami.Ostrorogi	A
da je sestra Presukanega namenoma poslala v	Golo	goro.Najbrž namerja njemu nekaj povedati, česar	A
sinovoma in zagorelimi mladci čez prelaz za	Golo	goro nazaj pod Snežne gore.Velikega jezera res	A
Presukani je stegnil roko in trdo prijel Kalino za	golo	laket. Zorna je sunkoma iztrgala roko iz Lisjakoveg	A
lovil in ubijal obade, ki so sedali na njegovo	golo	kožo, in jih metal ribam v vodo.Oddaljeno glasno	A
skrilo za oblake, ki so se bili nakopičili nad	Golo	goro in nad nižjimi hribi okrog nje.Čeprav je	A
zavzdihnila Črnoglavka. Srnjak je prijel Zvedavo za	golo	laket: »Prav to razmišljam.« »Reees ‒?« se je	A
Okretnega Lipana iz konca Dolge doline pod	Golo	goro. Pod noč je tudi hribovec priveslal s številno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani