nova beseda iz Slovenije
plesna teorija, bi bila ločitev med plesom in | glasbo | - in zgodbe obeh nam sočasno govorijo o telesu | C |
polinezijski tradiciji) je vselej tesno povezan z | glasbo. | V kontekstih svetih obredov, rituala in čaščenja | C |
prevzetosti, ki ga človek izkuša med plesanjem na rave | glasbo, | dolguje svojo avtentičnost liminalnemu, psihedeličnemu | C |
plošče. Se spomnimo plesa, ko še enkrat slišimo | glasbo? | Nas glasba vrne v prostor in k zvoku teles, ki | C |
strukturiranju uporabljali primitivne obrede in / ali | glasbo. | Čeprav so ljudje, ki so izhajali iz skupin Humphryjev | C |
vsebovali napotke za ples s prijatelji na popularno | glasbo | in mešanje z gledalci.Namen Obredov Anne Halprin | C |
raba drugih medijev, razmerje med plesom in | glasbo, | vpliv množične kulture in celo pri navidez tako | C |
karakterne vloge, ki sta jih odigrala na posneto | glasbo | Private parts Roberta Ashleyja, ki je vsebovala | C |
bolj splošno gledano povezava novega plesa z | glasbo | - pogosto gre za najtesnejšo skladnost, "ples | C |
pogosto gre za najtesnejšo skladnost, "ples na | glasbo" | - označuje radikalen premik v zgodovini avantgardnega | C |
plesna dela, ki strukturno sploh niso skladna z | glasbo | (razen če gre za naključje); analitični postmoderni | C |
koreografiranje baletov. (18) To novo razmerje med | glasbo | in plesom je imelo praktične posledice: če je | C |
Zame. Poslušal sem | glasbo | mojih čred, ki so zadovoljno blejale, žvečile | C |
kulturo sedemdesetih let. Torej sem uporabila | glasbo, | da bi priklicala kulturo šestdesetih let.Glasba | C |
rekoč enak tistemu pri plesu, kolikor je mogoče | glasbo | in ples sploh narediti za identična. Romantična | C |
partnerju ali okolici, ter bili zatopljeni v | glasbo | in izkušnjo gibanja.Pogosto so plesali tako | C |
svoboden in prav nič "zadrgnjen". Skupaj z rock | glasbo | tistega obdobja se je ples okrepil in kristaliziral | C |
bi ohranili avtentičnost odličnega nastopa, v | glasbo | vpeljejo snemalno tehnologijo.Repeticija, ki | C |
za Attalija arhetip novega koda. Ker gre za | glasbo, | ki jo glasbeniki ustvarjajo sami in jo izdajajo | C |
Založbe in klubi, ki so se ukvarjali s tovrstno | glasbo, | so podlegli istim silam, ki so spravile na kolena | C |
lahko uvrstili v rubriko kompozicije. Ko gre za | glasbo, | človek pomisli na pank v San Franciscu in Los | C |
Nikaragvi. *Muzak, zaščiteno ime za posneto | glasbo, | ki ima vlogo glasbene kulise, ki jo prek radia | C |
kritika naravnega se začne s pretrganjem vezi med | glasbo | in koreografijo.Schopenhauer je v glasbi videl | C |
Variations V (1965), tradicionalno razmerje med | glasbo | in plesom prav nasprotno. Oder je ožičen z elektrons | C |
samo, da Cunninghamovi plesalci ne plešejo na | glasbo; | koncentrirati se morajo tako, da ne bo vplivala | C |
La Monte Younga in Earla Browna, da so pisali | glasbo | ter snovali scenografije za njegovo skupino | C |
je posrkal iz mene. Torej sem se zapolnil z | glasbo, | pogovorom in pijačo ter postal pijan kot čep | C |
trdil, da so bliskavice; grmenje je preglasilo | glasbo. | Tri ženske so stekle iz vrste, za njimi pa so | C |
realizacijo. Astronomija, ki bi hotela realizirati | glasbo | sfer, bi spodletela.To je bil pač boren sen | C |
pa tudi rimski) redno imeli tudi geometrijo, | glasbo | in gimnastiko, je bila antična, srednjeveška | C |
dosti razpravljali o analogiji med retoriko in | glasbo, | čeprav je Kvintilijan posvetil eno poglavje | C |
naslovom Musica autoschediastiké poveličuje | glasbo | kot višjo obliko govorništva.Leta 1606 je to | C |
hrup orožja ali pa grmenja ne zdi primeren za | glasbo, | saj bi poškodoval ušesa, tako kot bi premočen | C |
narediti, je treba vedeti: Praktiki zapisujejo | glasbo | med pet črt, ki se jim dodajajo še druge, če | C |
najbrž globljo in dolgotrajnejšo izkušnjo z | glasbo? | Vendar pa sama topika Kompendija z ozirom na | C |
v filozofski misli časa utemeljen pogled na | glasbo. | A v Descartesovem delu je mogoče videti več kot | C |
verjel, da je z njimi mogoče pojasniti celoto: | glasbo | kot objekt slušne zaznave z določenim učinkom | C |
in filozofske poti sklenil obravnavati prav | glasbo. | Čeprav na to vprašanje ni neposrednega odgovora | C |
je brez dvoma vključevala tudi ukvarjanje z | glasbo, | petje in morda tudi igranje. Predvidevati smemo | C |
peti bodisi enoglasni koral, izvirno liturgično | glasbo, | ali pa ustrezni repertoar motetnih in večglasnih | C |
glasbeni razgled mladega Descartesa, katero | glasbo | je dejansko poznal, do katere mere je razvil | C |
moral imeti Descartes tudi osebno izkušnjo z | glasbo: | iz njegovega Kompendija je jasno razvidno, da | C |
bistvena lastnost Descartesovega pogleda na | glasbo | in Descartesove glasbene estetike: Tisto, kar | C |
To tudi pomeni, da v Descartesovem pogledu na | glasbo | ni razlike med fizikalnim, akustičnim, in zgolj | C |
domnevnega opisa ne beremo z mislijo na dejansko | glasbo | Descartesovega časa, lahko vidimo v njem Descartesov | C |
opisu oz. razlagi se je treba vprašati, katero | glasbo, | če sploh katero, bi mogel imeti Descartes v | C |
simetrično izpeljane kompozicije - ne sklada z | glasbo, | ki jo predvideva in na katero se nanaša predzadnje | C |
neskončnost, vendar pa ni sprevidel in glede na | glasbo, | ki jo je lahko imel v mislih, tudi ni mogel | C |
je pomenljiv, saj razkriva njegov pogled na | glasbo | in kaže, da si je tonsko gradivo kompozicije | C |
katero zgodovinsko resnično, njemu poznano | glasbo | je imel Descartes ob snovanju Kompendija v svoji | C |
Descartesovi opisi se torej ne nanašajo na | glasbo | njegove dobe in še zlasti ne na v Descartesovem | C |
je ob iskanju odgovora na vprašanje, katero | glasbo | je imel Descartes v mislih, treba vprašati tudi | C |
ki jih pri tem poudarja, niso bili v skladu z | glasbo | njegovega časa, se pravi z glasbo druge pol | C |
v skladu z glasbo njegovega časa, se pravi z | glasbo | druge pol. 16. stol. Zarlino pač ni bil teoretik | C |
precejšnji meri spekulativen, ni bil v skladu z | glasbo | njegovega časa, in toliko manj je Descartesov | C |
njegove razprave o njej. Descartes vidi in razlaga | glasbo | kot nekaj dvorazsežnega; prva razsežnost obsega | C |
slednjič vzbujanju ugodja. V tem pogledu na | glasbo | je opazna popolna odsotnost pojmovanja melodije | C |
vendarle razviden Descartesov širši pogled na | glasbo | in njen smisel; ker je ta znotraj sebe skladen | C |
starejše refleksije o glasbi sploh, predstavljal | glasbo | kot sredstvo za vzbujanje različnih duševnih | C |
bi bili modusi, čeprav abstrakcije, vezani na | glasbo | kot nekaj zgodovinskega.Z vsem tem je Descartes | C |
osnovnih principov. Poskus to izvesti, videti | glasbo | kot zapleteno, vendar na nekaj najosnovnejših | C |
prepričanja o tem, da je vse, in torej tudi | glasbo, | mogoče razložiti in zvesti le na nekaj osnovnih | C |
vprašanje, ni le vprašanje Descartesovega pogleda na | glasbo, | saj zadeva vsako teoretično razpravljanje o | C |
uprizoritvene umetnosti, ki zajema maskiranje, ples, | glasbo | in gledališče.Izvori še niso povsem pojasnjeni | C |
jezero (1981) brez glasbe in Pulcinello (1987) na | glasbo | Stravinskega. Ameriško baletno gledališče | C |
značilni baleti na *klasično in *neoklasično | glasbo, | brez zgodbe in z minimalistično kostumografijo | C |
kostumografijo. Značilna so neoklasična dela na | glasbo | Stravinskega, kot je Agon (1957), in tudi bolj | C |
kot je Serenada (1934), v katerem je uporabil | glasbo | Čajkovskega. Baldwin, James Arthur (1924 - | C |
gledališka oblika plesa, ki združuje plesne korake, | glasbo, | scenografijo in koreografijo v zaokroženo celoto | C |
Beraške opere, pri kateri je uporabil *Weillovo | glasbo. | Po tem ko se je usmeril proti marksizmu, je razvil | C |
je pomembno vplivala na *romantično poezijo, | glasbo, | romanopisje, opero in slikarstvo v Veliki Britaniji | C |
kateri se ples zliva z gledališčem, mimom in | glasbo, | utegne trajati osem, včasih celo dvanajst ur | C |
rodno Andaluzijo (Impresije in pejsaži, 1918), | glasbo | in folkloro te pokrajine (Cante jondo, 1921 | C |
izpopolnjevala prek povezave s severnoindijsko klasično | glasbo | in plesnimi dramami, ki so izražale občutja | C |
je pomembno vplivala na južnoameriški ples in | glasbo. | Zlitje afriških, azijskih in evropskih oblik | C |
uporabljala obliko ci, ki združuje poezijo in | glasbo, | zrcali pesničino srečno zakonsko življenje. | C |
duhovne drame, so pozneje dopolnili z drugačno | glasbo | in besedili (tropi); besedilo je bilo največkrat | C |
kakršna je Temni stolp (1947), za katero je | glasbo | napisal Britten. Macready, William Charles | C |
zaprtem prostoru, ki je združevala poetično dramo, | glasbo, | ples, petje, razkošne kostume in drage posebne | C |
vključil v komedijo Vihar (1611, sl. 1942). | Glasbo | za Miltonovo delo Komus (1634) je prispeval | C |
oblikoval v govorno obliko ljudske, farsične drame z | glasbo, | v kateri nastopajoči niso nosili mask. Značilni | C |
osemdeset komedij in fars, okrašenih z živahno | glasbo, | v katerih je združil komedijo slapstick s socialnim | C |
stalni ansambel Newyorškega mestnega centra za | glasbo | in gledališče, ki je uprizarjal pretežno dela | C |
in divji ritmi Posvečenja pomladi (1913) na | glasbo | Stravinskega so razbesnili tedanji Pariz, čeprav | C |
igrali eno za drugo tudi takrat, kadar so takšno | glasbo | izvajali instrumentalno, to je vodilo k nastanku | C |
Monk, ki je obilno uporabljala živo in posneto | glasbo, | film, kostume in rekvizite.Vse to je še vedno | C |
satiričnih romanov pod skupnim naslovom Ples na | glasbo | časa (ime je povzel po Poussinovi sliki); prvi | C |
literarno gibanje, vendar je imela velik vpliv na | glasbo | in nekoliko manj razločen na slikarstvo (glej | C |
tehnike, je prinesla tesnejšo povezanost med | glasbo | in poezijo, ki se je kazala v *Schubertovih | C |
drami Svatba (1901), v kateri je združil ljudsko | glasbo, | slikarstvo in popularno poezijo, je dramatiziral | C |
postavitev zasnoval tudi prizorišče in ji izbral | glasbo. | S. | D |
in Janez Hočevar Rifle. Tokrat s slovensko | glasbo | Gregor Pirš | D |
dogodka. Če se Dunajčani zlahka identificirajo z | glasbo | obeh Johannov Straussov in Franza von Suppéja | D |
naštudirani. Crankov sodobnik Kurt-Heinz Stolze je | glasbo | za balet zasnoval kot variacije na teme klavirskih | D |
Elizabeth Dalton. Skladatelj Kurt-Heinz Stolze je | glasbo | za balet, ki je nastal po istoimenskem Shakespearovem | D |
najstarejši spomin: kinkajoč poskušam preslišati | glasbo, | ki me zapeljuje skozi steno družinske spalnice | D |
motnost pogleda nekaterih profesorjev Akademije za | glasbo. | Sam sem študiral in diplomiral v tujini, dobro | D |
Ponnellov dar dialoga režiserja in scenografa z | glasbo | in operno vsebino.Bil je morda zadnji režiser | D |
vsebino. Bil je morda zadnji režiser, ki nad | glasbo | ni izvajal režijsko-scenskega nasilja, ampak | D |
skladatelj Stanko Juzbašić, ki je napisal nevtralno | glasbo | za godala, s katero zvočno dopolnjuje interakcijo | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |