filozofija (101-200)

subjekt deluje na objekt, in 3. teleološka	filozofija,	ki se sprašuje po telosu ali smotru subjekta	B
slavospevu umetnosti še dlje, ko pravi, da se	filozofija	v svoji dopolnitvi vrača v umetnost in mitologijo	B
in mitologijo, iz katerih je prvotno vzšla.	Filozofija	sama namreč ne more pripeljati k ”tistemu najvišjemu	B
kot misleca, medtem ko umetnost to zmore. ”	Filozofija	sicer res doseže tisto najvišje, toda do te	B
ne najdemo več eksplicitne trditve, da se bo	filozofija	v svoji dopolnitvi vrnila v umetnost oziroma	B
in ista neskončna narava, tako da je celotna	filozofija	pravzaprav - filozofija narave <Naturphilosophie	B
tako da je celotna filozofija pravzaprav -	filozofija	narave <Naturphilosophie>, nauk o Vsem.[	B
posebej spornih berlinskih predavanjih z naslovom	Filozofija	mitologije [1842] na primer pravi: ”Narave	B
ki v knjigi Schelling in moderna evropska	filozofija	poudarja razliko med Schellingovim in Heglovim	B
s tem pravi: ”Schelling trdi, da je njegova	filozofija	kot takšna vedno že znotraj narave in se s tem	B
Izrekel ga je na tistem robu, na katerem se	filozofija	prevesi v pesništvo ali v mistiko... in ravno	B
Sicer pa je budizmu bližja Schopenhauerjeva	filozofija	slepe, iracionalne volje, vendar o njej morda	B
njej je veliko več, v nekem smislu prav vsa	filozofija!	Janez.	B
prvi pogled sta Schellingova in Wittgensteinova	filozofija	zelo daleč narazen, toda - kako že pravi tisti	B
ostaja zastrta, dokler je ne reflektira v duhu.	Filozofija	narave in mitologija sta pri Schellingu tesno	B
neposredno ista z Bogom, pa je panteistična	filozofija	narave, ki jo je zasnoval v svojih ”klasičnih	B
Ali je v njih kaka logika? Je to še vedno	filozofija	- ali bolj nekakšna Schellingova osebna meditacija	B
in kje mora kozmologiji priskočiti na pomoč	filozofija	ali celo teologija.Italijanski filozof kozmolog	B
stvarjenje iz niča“ (creatio ex nihilo): ko	filozofija	ali teologija govorita o stvarenju iz niča v	B
neskončnosti. Kot je znano, je že klasična	filozofija	uvedla razlikovanje med pojmoma potencialna	B
sholastično“ spekuliranje, ki ga je novoveška	filozofija	presegla šele z velikimi napori.Povrh vsega	B
trachtungen, Berlin, 1921). Cassirer, Ernst (2):	Filozofija	razsvetljenstva, Claritas, Študentska založba	B
Enciklopedija filozofskih znanosti (II) -	Filozofija	narave, prev. Robert Vouk, v: Razpol 11,	B
Transcendentalna estetika, prev. Zdravko Kobe, v:	Filozofija	skoz psihoanalizo VII, Analecta, Ljubljana	B
Suhrkamp Verlag, Frankfurt, 1985. (Hrvaški prevod:	Filozofija	mitologije I-II, Demetra, Zagreb, 1997 in 2000	B
Goetheja. Za Prešernovo poezijo stoji večja	filozofija	kakor za Goethejevo. Favstovsko načelo, kakor	B
diplomiral s stopnjo bakalavreata na temo „Državna	filozofija	pri Novalisu”.V letu 1993 na isti akademiji	B
Tisnikarjevimi ilustracijami) Pogovori pod šotori (	filozofija	za odraščajoče) Temelji humanizma (brošura	B
vzgojiteljem (esej o vzgoji) Četrti mag (	filozofija	v zgodbi) Tri barve sveta (eseji) Prevedel	B
dokaz iz avtoritete, kakor ga pozna klasična	filozofija,	a če ga tu in tam le uporabljam, potem skušam	B
resnično obstoječega ‒ ni tako preprosto. Tako	filozofija,	kakor tudi posamezne znanosti, nas vedno znova	B
diplomiral s stopnjo bakalavreata na temo »Državna	filozofija	pri Novalisu«.V letu 1993 na isti akademiji	B
Tisnikarjevimi ilustracijami) Pogovori pod šotori (	filozofija	za odraščajoče) Temelji humanizma (brošura	B
vzgojiteljem (esej o vzgoji) Četrti mag (	filozofija	v zgodbi) Tri usode (biografski eseji o Tisnikarju	B
manj pa njihove sistemsko mišljene spise.	Filozofija	mi pomeni veliko, vendar ji ne zaupam povsem	B
se z njimi skušal primerjati! - menim, da je	filozofija	vredna toliko, kolikor se je sposobna sama	B
Tudi s Koliko, Kako, Kdo ... A	filozofija	pozna neko vprašanje in vprašalnico tega vprašanja	B
vzroke ali v humanističnih vedah tudi razloge.	Filozofija	pa išče stvarem namena.Vse druge vede so v nekem	B
položen v zgodovino narave in človeka. Samo	filozofija	išče to, kamor je vse skupaj namenjeno.Tudi	B
teologija po prvi osebi vsega obstoječega, medtem ko	filozofija	išče naravo in zadnji smisel vsega obstoječega	B
smisel vsega obstoječega. Lahko tudi rečemo:	filozofija	išče smisel ali smoter stvari.Če nas fizika	B
nauči, kako hišo uredimo in okrasimo - pa nas	filozofija	pouči, ali je sploh smiselno hišo graditi.Če	B
in smotrnost v celoti in v oziru na celoto.	Filozofija	pa bi bila bolj žalostna veda, če bi samo vpraševala	B
vprašanje Čemu, dajala na to pravilen odgovor. A	filozofija	ne more iz lastne kože, kakor je imel navado	B
in na svoje vprašanje in si prav odgovorila.	Filozofija	operira s premisami in logiko, tu pa ni nobenega	B
kam je svet s človekom namenjen. Da bi lahko	filozofija	dobila odgovor na to temeljno vprašanje in se	B
vprašujejo, kakšen naj bo človek, da bo prav, bo	filozofija	prav s pomočjo razodete resnice iz teologije	B
etika, za katero smo se nekako domenili, da je	filozofija	morale. Filozofija, ki ne privede do etike	B
je filozofija morale. . /\ .. stran 11 . \/	Filozofija,	ki ne privede do etike, je samo sistem filozofskih	B
veljati za filozofijo v polnem pomenu besede.	Filozofija	mora kot svoj pridelek ponuditi človeku napotek	B
je najbližje izpolnitvi človekovega smisla.	Filozofija	je torej po eni strani razlaga človekovega smisla	B
lovečnosti, se pravi s kršitvami resnice in pravice.	Filozofija,	ki je vredna svojega imena, mora tako voditi	B
človeku pripravil večno in odrešeno domovanje.	Filozofija	pa vodi človeka k sicer minljivi, a v svoji	B
v smislu etike, ekonomije in politike. Zato	filozofija,	ko odpira človeku notranje čute za lepoto, kakor	B
in samega sebe. V zadnji konsekvenci predlaga	filozofija	v svojih pridelkih človeku isto življenjsko	B
organiziranega v smislu izobražene filozofije - in prava	filozofija	mora vzdržati kontrolo vere, preizkušane po	B
genij nazadnje izkaže za tepca... Obe, prava	filozofija	in prava vera, pa se morata skupaj izkazati	B
podlaga za doktrino kakega političnega sistema.	Filozofija,	ki je v svojem sofističnem dekadentnem krilu	B
retorično pripisoval Protagoras. A kako naj	filozofija,	vsaj za »sodobno« je mogoče to reči (v narekovajih	B
je mogoče to reči (v narekovajih, ker prav	filozofija,	in tudi formalne vede kakor npr. matematika	B
na to, kar naj bi bilo in kako naj bi bilo.	Filozofija	si še vedno ni opomogla od šoka ki ji ga je	B
pred natančnostjo in absolutnostjo. Danes si	filozofija	upa izrekati samo take sodbe, do katerih je	B
imenuje sklep ali dokaz. V nekem smislu je taka	filozofija	podobna državni statistiki, kjer tisti, ki podatke	B
preračunava z natančnostjo vsaj treh decimalk...	Filozofija,	ki hoče resnično ugotoviti mero stvari, se mora	B
namenu, ki ga je vanj položil Stvarnik. Dobra	filozofija	je tako odvisna od dobre vere, pri kateri si	B
postavke, ki vžig filozofije šele omogočajo.	Filozofija	nima lastne luči in lastnega ognja, luč in ogenj	B
vsako veliko poezijo stoji prav tako velika	filozofija;	tudi za vsako veliko filozofijo mora stati še	B
samega, kakor jo izražajo stavki vere. Velika	filozofija	je mogoča samo v okrilju in s podporo velike	B
narekovaje, ker modernost, se pravi začasnost, in	filozofija	nista združljivi zadevi. Začasna, moderna,	B
sodobna« je lahko sofistika, ne lahko, je obvezno,	filozofija	pa, če je to, kar ime obljublja, je večna:	B
obljublja, je večna: philosophia perennis!	Filozofija	namreč išče odgovor na najstarejša od vseh vprašanj	B
čase, če so napačni, so tudi to za vse čase.	Filozofija	ne pozna odgovorov, ki bi veljali samo v tem	B
Enako Avguštin, enako Tomaž. Resnična	filozofija	je vedno mlada kakor resnična umetnost.Samo	B
predstavlja kot mod(er)ni pojav, se pravi »sodobna	filozofija«	, to je zmotno od vsega začetka. Ljudem, ki se	B
jedilnem listu te nasičenosti naj bi izpisala tudi	filozofija.	Ali lahko filozofija tolaži in potolaži, kakor	B
naj bi izpisala tudi filozofija. Ali lahko	filozofija	tolaži in potolaži, kakor je verjel Boecij,	B
sprejme njegovo pravo in edino tolažbo. Je potem	filozofija	odveč, ko ne more bolj potolažiti kakor človek	B
sprevrženega Jezusovega nasveta je usmerjena resnična	filozofija.	Filozof je človek s kar se da mladim, v resnici	B
pametjo nepoučenega in nevzgojenega otročaja.	Filozofija	je torej kljub svojim mejam, ki se jih mora	B
mora prav filozof še posebej zavedati in se je	filozofija	zadnjih nekaj stoletij hudo pregrešila zoper	B
pridružuje. Bralcu sem dolžan pojasnilo, česa me uči	filozofija,	kakor jo sam vidim in se pri njej učim, to je	B
učim, to je namreč glavni namen tega spisa.	Filozofija	me uči, da svet resnično obstaja, da ga lahko	B
je torej oseba, ki je potemtakem Bog. Ista	filozofija	pa me uči tudi tega, kar je analogija prejšnjemu	B
umetnost, oboje sicer nekoliko manj kakor vera in	filozofija,	podobno kakor arheologija in paleontologija	B
smisla, reda v stvareh in smisla v življenju.	Filozofija	me tako uči poglabljati in širiti pogled v prostoru	B
napovedujejo pot, ki je še pred menoj in pred nami.	Filozofija	me uči merjenja in tehtanja.Da znam meriti in	B
prostorov, in ena teh poti, eden teh vhodov, je tudi	filozofija.	A filozofija, ki jo poučuje Bog sam in njegovi	B
poti, eden teh vhodov, je tudi filozofija. A	filozofija,	ki jo poučuje Bog sam in njegovi modri, se razlikuje	B
Pridelki filozofije so trojni: so to, kar	filozofija	ugotavlja in izreka; so to, kar filozofija spremeni	B
kar filozofija ugotavlja in izreka; so to, kar	filozofija	spremeni v človeku in so to, kar filozofija	B
filozofija spremeni v človeku in so to, kar	filozofija	spremeni v človeških skupnostih in človeštvu	B
samo prvo košaro pridelkov, se pravi to, kar	filozofija	ugotavlja in izreka.A že tu se pota močno ločijo	B
A že tu se pota močno ločijo. Pristna	filozofija	poskuša tudi najbolj zapletene stvari izraziti	B
stavkih. Drugače nepristna, se pravi sofistična »	filozofija«	, ki skuša tudi najbolj primitivne ugotovitve	B
v resnici veljati »ne« in narobe, potrebuje	filozofija	tretjo najpomembnejšo besedo: »morda«.Brez	B
tedaj, ko je ta prej umrl svetu. Tu se vera in	filozofija	snideta. Prijateljevanje s smrtjo pa ima za	B
ve, da je na začetku vsega beseda, saj sicer	filozofija	sploh ne bi bila mogoča, sicer ne bi imeli merila	B
je dovolj velika, da poplača ves trud, ki ga	filozofija	zahteva zase.Skoraj vse oblike napadalnosti	B
očitnim in skritim. . /\ .. stran 72 . \/	Filozofija	ne išče očitnega, temveč skrito.Torej ni resna	B
predstavljamo filozofe na zabaven način? Ali pa je	filozofija	tako resna in globoka zadeva, da humorja ne	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani