Iz tega izvira prislovični mir filozofov, saj vznemirjenost ne prihaja od svobodnega pričakovanja, temveč od nestrpnega in zasužnjujočega čakanja. Že samo ta razlika, ta navidez neznaten pridelek filozofije, da filozofu ni treba več čakati, temveč je vedno ves prisoten tam, kjer preživlja svoj realni čas, je dovolj velika, da poplača ves trud, ki ga filozofija zahteva zase. Skoraj vse oblike napadalnosti in nestrpnosti izvirajo, kakor je v svoji preprosti in zgoščeni formulaciji povedal že Pascal, iz nesposobnosti, da bi mirno strpeli v svoji izbi.