fej (18-117)

žene in na vse kopice otrok pa nič ne pomisli.	Fej.	Saprabolt. Če mi še enkrat zajavkaš, te vržem	A
jaz sem v blatu kdaj obtičal, o, to pljuval je	fej	in fej, o, to me je z jezikom bičal! Pomislil	A
blatu kdaj obtičal, o, to pljuval je fej in	fej,	o, to me je z jezikom bičal! Pomislil ni in	A
moje sodi; eden hvali in spet drugi vpije: “	fej	te bódi!” Ta veli mi: poj sonete; úni: poj balade	A
v lon′c ji pade ena muha. Pastir pa prav′:	fej,	fej, fej, fej! take žgance sama jej! Na planincah	A
lon′c ji pade ena muha. Pastir pa prav′: fej,	fej,	fej, fej! take žgance sama jej! Na planincah	A
ji pade ena muha. Pastir pa prav′: fej, fej,	fej,	fej! take žgance sama jej! Na planincah sončece	A
pade ena muha. Pastir pa prav′: fej, fej, fej,	fej!	take žgance sama jej! Na planincah sončece	A
V svojih letih!	Fej	in sram vas bodi, če še veste, kaj je sram!	A
ker ni hotel, da se ga lotijo. In rekel je še:	Fej,	sleparji, sramujte se!Četrt stoletja presledka	A
sramujte se! Četrt stoletja presledka je med tem »	fej«	in izpljunkom tukajšnjega obešenca pred esesovskim	A
zdelo se mu je, da take noči še ni videl. »	Fej!	« je rekel in pljunil.»Prava noč, da lahko srečaš	A
zaničljivo pljunil proti reki in zagrmel: »	Fej!	Še čez vodo smrdi po sleparju! ...	A
Sram!	Fej!	« »Saj te nisem gledal,« je izjecljal	A
»Pridi no že bliže!« »	Fej,	pa tako jutro!« je dejal prišli, ki je sploh	A
oskrunil svoje in tuje telo ter umazal svojo dušo,	fej,	in potem nič k spovedi, nič obžalovanja in trdnih	A
Nestrpno je že koprnela po domačem ognjišču. »	Fej	vraga, izpod strehe puhti žara, da je strah	A
je z vžigalico in posvetil. »Tu ni ničesar ‒	fej!	« »E-e ‒ kaj pa naj bo gori?« je vprašal pl.	A
je zakričal: »Krdelo podgan se je zbudilo ‒	fej!	Tisoč črtov!«	A
»Glej, majka, kakšna sta!	Fej,	Mirko! Fej, Stanko!Še jesti ne umeta.	A
»Glej, majka, kakšna sta! Fej, Mirko!	Fej,	Stanko!Še jesti ne umeta.	A
Oj, ti vrag rjavi, neumni!	Fej!	Veliko zgago si mi naredil.	A
S teboj se več ne morem ponašati, Aga-zgaga!	Fej	te bodi!« In Damjana samega je ujela Čajževa	A
Falot, lopov, potepin!	Fej	te bodi!« Dacar se je vzravnal.	A
nedostatki ugotové in storé potrebni ukrepi!« »	Fej	te bodi!« je zdajci vzkliknil čislani predstavnik	A
se od Valjhuna, kazali nanj: »O jej!« in »O	fej!	«Tako včasi narede doma in se moramo vsi smejati	A
rok znamenito frizuro, se namrdnila, rekla: »	Fej!	« in jo vrgla za sovražnico.In Rotička je z orjaškim	A
prav takega okusa ne more iznebiti iz ust ‒	fej!	Tako je torej zdelala tega veleplaninca že kratka	A
Piščalki« na zajtrk! »Žival!« je zarohnel Vrbajs. »	Fej!	Jesti je tako gnusno telesno opravilo kakor katerokol	A
ozrla po sobi, ali je še kaj pozabila, in šla. »	Fej	te bodi!« je bil njen pozdrav za slovo. »Maram	A
Petljo ima na glavi, pod petljo pa vse živo ‒	fej	te bodi!Kdo naj služi poleg take!«	A
nečesa posebnega domisliti. Pljunila je na tla: »	Fej	te bodi!« in pričela še huje kričati: »Maram	A
Po kumarah ne! Ampak po vinu in ‒	fej	te bodi! ‒ nemara tudi po žganju.Vina in žganja	A
zbudila mojstrica in je bila nekoliko vrtoglava. »	Fej!	« je rekla. Kmalu za njo se je dvignil mojster	A
obrača narobe. Kako grd okus je imel v ustih ‒	fej	te bodi! Rasla mu je žeja in slednjič ni mislil	A
prišla spet v pravo piščal in je zahreščala: »	Fej	te bodi!Očeta sta umorila, ti in Kocmur.	A
ribice tudi nikakor ne ‒ . / . / stran 125 . /	fej	jih bodi!Ribice mi ne storé dobro ‒ in pljučna	A
kod so ga izteknili! . / . / stran 230 . / ‒	Fej	te bodi!« Namrdnil se je in pljunil, kajti so	A
To in prav! Francot je pričel kričati:	Fej!	in da je nesramnost, norca se delati iz siromaka	A
v isti robec useknil, kar da ni higienično ‒	fej!	S kratkim boksom se je uredilo nesoglasje v	A
je kakor ubita ležala na ponesnaženem divanu.	Fej!	Jaz sem zdaj kriv vsega gorja, ki visi nad nedolžnim	A
je Storž jezno zaprhal, kihnil in zbežal: »	Fej,	kako smrdi!« Hudournik je bil pa dobrih rok	A
moral zgrda izpuliti iz zob: »Pusti revčka!	Fej!	« Lisko se je tresel od poželenja.Gospodarjeva	A
tebe, mešetar grdi, in mojega dedca povrhu.	Fej	vaju bodi!«Žena je copotnila z nogo ob tla in	A
Jančarju ter zapretila s pestjo: »Sram te bodi!	Fej,	prešuštnica!«Nato je šla hitro na dvorišče,	A
izpustil kite in si obrisal dlan ob stegno: »	Fej,	niti ne primem te ne, cunja!Stran, za večne	A
grehih se valjaš; ko mož preliva kri, hudoba.	Fej	te bodi ‒ tebe in Matica in te halodre!« Jančarici	A
Miholka priteče iz hiše in kriči: »Sram vas bodi!	Fej	vas bodi!Roparji!	A
Še jo bo preganjal!	Fej!	« Množica je zavalovila proti durim.	A
ustom, nato zamižal in izpraznil v dušku. »	Fej	te bodi, Rahne,« je izpljunil na tla Jok. »Da	A
pravdo pismonoša in me je potisnila Strniška.	Fej,	takih ljudi!« Jok je segel po slivovki	A
očitno tresla, da so se možje spogledali. »	Fej,	« je pljunil zadnji požirek na tla, vrgel krono	A
To je vaša legitimacija, vaša in moja!« »	Fej,	kakšen prostaški ton! Po gobcu bi ga bilo treba	A
starcu in pričel ž njim govoriti. ”To je vreme,	fej!	Kaj se vam zdi, blagorodje?“	A
kakšnem drugem kegljišču? Ali tu pri vas, -	fej!	Saj sem vam pravil že zadnjič, - kaj mislite	A
Ognjišček je ... Toda jaz ne razumem -	fej,	taki ljudje!Vse je hinavsko, vse pokvarjeno	A
prišli tu sem? Da se taki cepci razkričijo, --	fej	te bodi, ti ...“ In čeravno so se imeli gostje	A
Takó mlada, še otrok, pa že krade in popíva!	Fej!	“ Prišli so do policijske hiše.	A
pomočnik, od samega Boga poslan ... kanalja,	fej!	“ Šel je dalje, čisto v tuje kraje, hodil	A
odslej je nemogoče, da bi zrastel hrast čez vrbo...	Fej!	...Kdor jih obreže do korenin, jim stori po zasluženju	A
truplo, morda že z ostudno razglodanim obrazom. ”	Fej!	Še sam nisem gledal nikoli rad takih reči, pa	A
kmet, je pogledal hudó in je pljunil debelo: ”	Fej	te bodi!Fant pohajkuje, mož bo kradel in požigal	A
ste tudi dovolj neumni, da se smejete takemu ...	Fej	vas bodi!“ ”Franca, Franca!	A
ucionarnih tiradah taka malenkostna, smešna stvarca?!	Fej,	-- vrag vas razumi!... Pustil sem v čaši četrtinko	A
pogledal, je lahko mislil, da je popoln otrok.	Fej!	Tudi jaz sem mislil.	A
nobeno stvar se ne brigam, prav za nobeno!“ ”	Fej!	“ je zaklical Jerin.”Ali ste ga slišali?	A
... Ali naj bi jo bil zmerjal?	Fej,	tega se ne pripravim, saj me poznate ...Ali naj	A
dvakrat; in jaz ... jaz moram biti tako mehak ...	fej,	vrag me vzemi! ...“ Pohlevni mož se je razjezil	A
Od osata? ...	Fej,	to so vam kraji ...“ V sobo je vstopil prileten	A
opravila, kakor da dremlješ v tisto pentljo --	fej!	“ Vstal je, udaril je z nožem na kozarec,	A
da bi se komedijantje čudili ... in naposled --	fej!	“ Pomislil je in se je nasmehnil.	A
Stopil je na prag in se ozrl v nebó. ”	Fej,	kakšno vreme!“ Dolgočasni oblaki so viseli	A
čevelj, ki ga je še pred dobrim letom oblizavala...	Fej!	... Kosil je brez apetita in po kosilu dal takoj	A
ljubezenskem pismu, tako mimogrede med drugimi frazami...	fej!	...Kdo se more zgražati nad navadnimi sleparji	A
Klobuk ima na glavi, na rokah ima bele rokavice. ”	Fej,	to je kmečki fant, še govoriti ne zná!“ je rekla	A
Ali bi iskal rokodelskega dela?	Fej!	Dovolj ga imam, preveč so že umazane od njega	A
sklanjal glavo nazaj, a geniti se ni mogel ...	Fej!	Slepar, vagabund, ženska te redi!	A
sploh tega treba? . / . / stran 229 . / --	Fej!	“	A
dobro te je plačal!« razširi Adlešič obraz. »	Fej!	« pljune Niko. »Naj zgore neverniku na duši!	A
Herbartu se namrši čelo, nagne se naprej: »	Fej,	volkodlak!«Konju stisne vajeti, požene se pred	A
izhoda, prebiti si skuša skozi silni oklep.	Fej,	pljune krvavo peno v spahijo, ki skuša strmoglaviti	A
»... Baba... strašilo...	fej...	rompompom... vrgla ven... smuk... pumf, baba rompompom	A
Lepega moža bo imela, prav res, lepega.	Fej,	sneduh ti, hinavski, ti požrešnost prikrita	A
zavrgel siroto, ki jo je zapeljal tvoj rod!	Fej,	Janez!« Vikarju se je živo zazdelo, da se je	A
Od Tagliatove prisedaš k moji mizi.	Fej,	v svinjak prasec! Ven iz moje hiše!«	A
Ko temu Lahu tako iz ust smrdi.	Fej!	Vse hudičeve so babe, da ga morejo prenašati	A
sliši ga ne, sluti, da mu grozi: »Mohor, lovač!	Fej	te bodi!« Mohor občuti, da se zbira nejevolja	A
Modrejce, ženin Testenove Anice: »Mohor, galjot!	Fej	te bodi!« Mohor išče mukoma, kaj neki mu veže	A
Kdor malo zameta, velikega ni vreden.« »	Fej	te bodi,« je pljunil Golja in segel pod jopič	A
pa repenči, kot bi mi kako dobroto storila!	Fej	te bodi, Marička, fej te bodi!« Ni se ji videlo	A
kako dobroto storila! Fej te bodi, Marička,	fej	te bodi!« Ni se ji videlo, odzvati se temu izbruhu	A
in na vse jutro se je platajzala tod okrog.	Fej	vas bodi!« »Jaz skrbim zase, drugi naj zase	A
Z mojim bo pa ravnokar na oklicih!	Fej	vas bodi!« Zopet je udaril po mizi in še enkrat	A
je udaril po mizi in še enkrat je zakričal: »	Fej	vas bodi!« Ogorčeno je dostavil: »Če mu drug	A
z ‚Madona’, niti s ‚Hudiča’, niti s 𠆯uj in	fej,	pesjan!’. Človeku zavre kri pod lobanjo, ko	A
nekako razbrzda in je spet človek in vidi vse ‒	fej	te bodi! saj ni, da bi pravil ...Ko prasica grajska	A
strpeti in je tujce kar sama povabila v goste.	Fej!	Odraščajoča lončarica Zvedava Črnoglavka se	A
glasno oporekanje: . / . / stran 192 . / »	Fej,	fej!Ženska, ki sama še nima otrok, se pa norčuje	A
glasno oporekanje: . / . / stran 192 . / »Fej,	fej!	Ženska, ki sama še nima otrok, se pa norčuje	A
častitljive žene, kateri rastejo že pravnuki.	Fej,	fej!« »No, no,« je hitela miriti Ovco Medeja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 18 118 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani