nova beseda iz Slovenije
kraj duri in je čakal. Oddaleč se je glasilo | enakomerno, | pusto, kakor ura: ”Naj me ubije!Naj me ubije | A |
in je položil dlan na prsi; srce je kljuvalo | enakomerno, | ali kljuvalo je močno, kakor da se je bilo vzdramilo | A |
obraz je bil usnjat in zgrbljen, a glava mu je | enakomerno | pokimavala in odkimavala, kakor devetdesetletnemu | A |
ob palico, ona je bila sključena v pas in je | enakomerno | stresala z glavo.Govorila sta počasi in momljaje | A |
glavo sklonjeno, roke prekrižane na prsih, | enakomerno, | zmerom od duri do okna. »Mati!« je izpreg | A |
drobnim, drobnim kladevcem mi je tolklo na senci, | enakomerno, | brez nehanja. ”Zdaj še ni treba, da bi omahnil | A |
bila; vsi drugi so že spali, sopli so mirno, | enakomerno; | njih duše so bile brez greha. Vzdignil sem | A |
Švrknil je, toda kobila se ni zmenila; stopala je | enakomerno, | zibala se je in je pokimavala z debelo glavo | A |
nedoglednost siva deževna pokrajina. Voz se je zibal | enakomerno, | kobila je pokimavala z debelo glavo. Rosilo | A |
so začeli. Urno je prihajala gor prva opeka, | enakomerno | so se sklanjali životi, so se vzdigale roke | A |
je bila lahka, toda nerodno se je bilo tako | enakomerno | sklanjati in iztegati in vzdigati roke.Zdelo | A |
dvigale neprestano, malo bolj počasi, toda zmerom | enakomerno | brez počitka.Mislil bi bil rad na sočne breskve | A |
. / . / stran 249 . / glavo in so se vrtela | enakomerno | kolesa.Resničen pa je bil tudi on sam, Peter | A |
strani, kraj vode, pomikal počasi kmetski voz; | enakomerno | je pokimaval z glavo mršavi konj, pokimaval | A |
voznik sključen spredaj in zamahuje z bičem | enakomerno, | kakor v poluspanju ... Obračal se je voz, da, | A |
prihitela prezgodaj. Dan za dnevom je lezel | enakomerno | v megli, ginili so tedni, da človek res ni vedel | A |
Zunaj je šumelo jesensko žalobno in kapljalo | enakomerno | iz košatih lip.Zdaj zdaj je potegnilo skozi | A |
večjo odgovornost. Kruh v pečici se mora zapeči | enakomerno | ob vseh straneh, ne sme biti ne preveč zapečen | A |
hitro zavrel, nato pa sem ves čas pazil, da je | enakomerno | žlobudralo v njem. Ko je zavrelo v kotlu | A |
adovoljnejši. Oba zakonska lahko živita v zavesti, da | enakomerno | vzdržujeta rodbino.Bil sem torej egoist, ko | A |
notar je zdaj in zdaj spregovoril ter gonil | enakomerno: | »Prosim, gospodična!Dajte, gospodična! | A |
Starec za vrati prebira molek; debele jagode | enakomerno | padajo med tikatakanjem okrogle stenske ure | A |
zaslišal ali zavohal. Na kože šotora je vso noč | enakomerno | drobil dež. Dušil je hreščanje bobrovih zob | A |
staj pod Rožnim hribom se je pa dolgočasno, | enakomerno | oglašal skozi svetlo noč čuk. »Čuuuk ‒ Čuuuk | A |
brenka in pesem, kakor bi pela vesla, ki so | enakomerno | zamahovala, se potapljala v vodo in se spet | A |
latvice, zajemali vodo z njimi, potem jih pa | enakomerno | potresali vedno v eno in isto smer.Vrhnje plasti | A |
Globoko iz grla je prihajal njen glas, vedno | enakomerno, | prav kakor mačku, ki se greje na soncu in prede | A |
drevaki. Mladci so zapeli, da so z vesli bolj | enakomerno | zamahovali.Ko je pa Ostrorogi sam s svojo nogo | A |
Bodenstedt Pri Mozolovih mineval je dan za dnevom | enakomerno | kakor v prejšnjih časih; nekoliko razlike prineslo | A |
in svatovsko veselo brenčanje je preglasilo | enakomerno | delovno pošumevanje. »Joj!« | A |
POGLAVJE Majnikovi krasni dnevi so potekali | enakomerno | nad Borjem kakor vsi drugi vsega dolgega leta | A |
vsi dogodki v naši povesti tekó tako polagano, | enakomerno | in da ni burnih prizorov niti ognjenih besed | A |
za njivo, ni mogoče, da bi celota enotno in | enakomerno | na nas vplivala, in vtis posameznih stvari bode | A |
da žvenketajo in doné; nad nami pa bije ura | enakomerno, | dolgočasno, kakor vsako noč, in mi kličemo: | A |
lepo vreme za ves dan. Moški so v dolgih vrstah | enakomerno | mahali s kosami in podirali travo v goste skóredice | A |
obsežnem pašniku mulile tanko, gosto travo ter se | enakomerno | otepavale z repom in kratkočasile z glasbo svojih | A |
zavidal sem dolgo časa vodnika na hlevu, čigar | enakomerno | smrčanje je glasno pričalo, da ima zdrave prsi | A |
zadovoljivostjo sem poslušal to trdo glasbo, to | enakomerno | udarjanje, zdaj votlo in počasno, zdaj trdo | A |
vse domače življenje se je snovalo redno in | enakomerno | po šegah in navadah, ki so bile samo zato dobre | A |
sredi, ni bati strele, ker drevje je gosto in | enakomerno | visoko.Če kam trešči, bodo zadeta samo drevesa | A |
spuščala na tla ovelo listje. Voda v veži je | enakomerno | pela svojo pesem, ki jo je poslušal šest in | A |
hropel mogočnež in odkoracal v mlin, kjer so | enakomerno | natepale svojo pesem stope in je škripalo kolesje | A |
s sten so nemo gledali svetniki, ura pa je | enakomerno | udarjala: tok ... tok ... tok ... Tisto noč se je | A |
lagodejnem spanju našla mir in pokoj. Medtem pa so | enakomerno | hodile turške straže po hodnikih.Marsikateri | A |
glavo h Kekčevim prsim. Kekec pa je stopal | enakomerno | navzdol med skalami, in vedno huje mu je lil | A |
navezan Kekec, in se ni ozrl niti enkrat nazaj. | Enakomerno | je stopal naprej po ozki stezi med rosnim borovjem | A |
rokami. A Kekec se ni ustavil, ampak je stopal | enakomerno | naprej.Utrudilo ga je težko breme in roke so | A |
gorski potok je pel tam sredi soteske svojo | enakomerno, | zvonko pesem.Tu in tam je priletel iz skalovja | A |
spotaknil. Spet je zagledal za sabo volka, ki je | enakomerno | stopal za njim in je sopel in kazal svoj dolgi | A |
Zvonko je obrnil bledi obraz k Lipniku in začel | enakomerno: | »Poldrugo leto se tolčem.Lansko leto sem bil | A |
Štorkljaje so odšli iz sobe. Zunaj je | enakomerno | padal dež. Področni je postavil steklenico slivovke | A |
ste včeraj nabrisali tiste Nemce.« Žlice so | enakomerno | drsele po veliki skledi.»Krožnikov ni,« je pojasnil | A |
počasi lezli. Spotoma sta molčala in poslušala | enakomerno | streljanje in treskanje granat. »Na nekaj bi | A |
umikala dnevu. V krošnjah starih jelk je narahlo, | enakomerno | šumelo, kot nalašč za hojo skozi gozdove.Druga | A |
gledala za njim. In tako je čepela dolgo, strmela | enakomerno | s svojimi nezaupljivimi in plašnimi očmi proti | A |
perutnico in pri dihanju se je njegovo telo rahlo in | enakomerno | zibalo. Samec je sedel k samici in ko je pogledal | A |
dolgimi, belimi prsti predse po mizi in pričel | enakomerno | strmeti skozi okno. Zunaj je zahajalo sonce | A |
in v župnem stolpu je udarjala ura dolgo in | enakomerno: | dren, dren, dren, dren ‒ Drugi dan ni kaplan | A |
sablje, ki se je svetlikala v soncu, gledal | enakomerno | predse po sejmarjih, hitečih mimo tu in tam | A |
polna, drzno zaokrožena meča, ki so se ob hoji | enakomerno | stresovala.No, komaj jih je videl. | A |
sedelo mlado dekle, tiho kakor dremajoča ptica, | enakomerno | zroče po ljudeh in z vedno polnim kozarcem pred | A |
ljudi je sedla na cestna tla, nasmehovala se | enakomerno | in poizkušala s petjem. »V zákon dekliča vzel | A |
je dolgo in molčal. Vlak je ropotal in drdral | enakomerno | dalje, kolesa spodaj so se stresala, kakor bi | A |
temnemu štedilniku. Vtepal si je siloma in | enakomerno | v glavo: To mora tako priti, to so stvari, ki | A |
samo pol lučaja, toda kmalu bo več, ker stopa | enakomerno, | vojaško, izdatno.Z levico pritisne levo nosnico | A |
cigareto je držal med zobmi in mimo obraza se je | enakomerno | dvigal stolpec dima, se pedanj nad črno in polizano | A |
preuhal!« Konj se pomiri, spet drče kolesa | enakomerno | dalje, v enakih presledkih udarjajo kopita, | A |
čemeren. Na obposteljni mizici tiktaka vedno | enakomerno | žurno okrogla budilka, iz sosednje sobe se meša | A |
stanja in nesreče, drčeče kolesje pod vozovi | enakomerno | suje in se zaletava, včasi zaškriplje in zaječi | A |
voglov, sicer ni nikjer nikogar. Na steni brni | enakomerno | električni zvonec, ki naznanja prihod vlaka | A |
zavije poštni voz s suhim, sivim konjem, ki | enakomerno | pokašljuje. »Za Božič,« govori oče s prijaznim | A |
Otroci spe, oče in mati spita, življenje teče | enakomerno | dalje: dan za dnem, teden za tednom, mesec za | A |
gledala za njim. In tako je čepela dolgo, strmela | enakomerno | s svojimi nezaupljivimi in plašnimi očmi proti | A |
perutnico in pri dihanju se je njegovo telo rahlo in | enakomerno | zibalo. Samec je sedel k samici in ko je pogledal | A |
Okno dalje od mize je odprto. Zunaj | enakomerno | dežuje, iz preluknjanega žleba teče curek deževnice | A |
kuhinjo, naslonila se tam na mizo in rahlo in | enakomerno | ihtela.Bilo ji je, kakor bi se v duši odtrgalo | A |
zofi Mica in na postelji ob steni mati; obe | enakomerno | dihata in spita.Po prstih se približa vratom | A |
ceste? Že sedim na vozu in gledam konja, ki | enakomerno | teče in opleta z dolgim repom po zalitih, rjavih | A |
Morje!« Valovi so se iztezali res po produ, | enakomerno | tajno pošumevajoč in prašeč se v nebroje belih | A |
čemeren. Na obposteljni mizici tiktaka vedno | enakomerno | žurno okrogla budilka, iz sosednje sobe se meša | A |
stanja in nesreče, drčeče kolesje pod vozovi | enakomerno | suje in se zaletava, včasi zaškriplje in zaječi | A |
voglov, sicer ni nikjer nikogar. Na steni brni | enakomerno | električni zvonec, ki naznanja prihod vlaka | A |
zavije poštni voz s suhim, sivim konjem, ki | enakomerno | pokašljuje. »Za Božič,« govori oče s prijaznim | A |
preuhal!« Konj se pomiri, spet drče kolesa | enakomerno | dalje, v enakih presledkih udarjajo kopita, | A |
položila na posteljo. Tam je ležal vznak in gledal | enakomerno | v strop.Marica je odpravila voznika in prižgala | A |
svetila okna nočne kavarne in nekje pod meglo je | enakomerno | pošumevala deroča reka. Doma je sedel Pušnik | A |
kolena komolce in položil v dlani glavo, gledal | enakomerno | predse v temo in se nenadoma razveselil zavesti | A |
zgrbljenem obrazu, ki je sedel bos na klopi in | enakomerno | predse mežikal. »Ti, element!« je rekel glasno | A |
sladko zaspal. In ne mine mnogo časa, pa že | enakomerno | in počasi diha. Oči so se mu zaprle in na njegov | A |
pobral!« Anžiček sloni z obema rokama na mizi, | enakomerno | strmi v kozarec žganja, ki stoji pred njim, | A |
žarkov se usiplje skozi zamazano okno, siva krava | enakomerno | prežvekuje, junica leže nazaj in se liže po | A |
boža telička po vratu. Krava leži na boku in | enakomerno | prežvekuje.Ostale tri stoje otepajo suho krmo | A |
ožarjen s čutnim nasmeškom in zadovoljstvom. | Enakomerno | diha in polodprte polne ustnice se ji zdaj pa | A |
« Živostroj | enakomerno | kima, kima in optična zrkla, do potankosti podobna | A |
zadihana, izžeta, in strmi v klepsidro, v kateri | enakomerno | polzi tanek curek peska in meri čas. Haronovo | A |
Nebo nad Dromom joče. Dežne kaplje padajo | enakomerno, | vztrajno in otožno.Čez nebesni obok se leno | A |
drobno svetlobno paličico, ki razsvetli rov z | enakomerno | svetlobo, tako da zlahka nadaljujejo pot.Histos | A |
kretnjami in glasom, vse skupaj pa se izoblikuje v | enakomerno | klicanje. »Dromeva! Dromeva! Dromeva!« odmeva | A |
se sklanjam naprej in dvigujem repe smuči, ki | enakomerno | tleskajo pri prehodu v drsenje.Zasopihan, razgret | A |
in diha; v počasnih dihljajih sicer, vendar | enakomerno. | Hromilo mu je upočasnilo tudi srčni utrip. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |