dvorišče (301-400)

takrat se je od plota, ki je ograjal Jančarjevo	dvorišče,	odtrgala ženska postava in hitela po tesnem	A
Fej, prešuštnica!« Nato je šla hitro na	dvorišče,	sedla na trato pred drvarnico in stisnila glavo	A
zastirala, hitre, težke korake, ki so bežali čez	dvorišče.	»Kdo bi mislil, da se ta hrust da voditi kot	A
gor,« je še rekel Matic pri vratih in odšel na	dvorišče.	»Hribovec,« ga je uščenil Mlinarjev, pa Matic	A
hiše. Počasi se je okrenil in se izmuznil na	dvorišče.	Franca je v kamri odslovila otroke, naj gredo	A
noč!« France sam ni vedel, kako je prišel na	dvorišče.	Tam mu je zašepetala s praga Jančarica, ko je	A
ne besedice. Golobovka je tudi pogledala na	dvorišče	z namenom, da njemu takoj razodene vso nesrečo	A
so se mu tresle od razburjenja, prehodil je	dvorišče,	posvetil v hlev, se vrnil in posvetil tudi v	A
in se smeje!« France je prišel naglo spet na	dvorišče,	žvižgal krog voza, včasih se zasmejal in spet	A
kmalu za njo je privlekla Jera svojo skrinjo na	dvorišče	in kričeč in zmerjajoč bežala k sosedu, od koder	A
Bomo že sami vardevali.« Ferjan je stekel čez	dvorišče	k vodnjaku: »Mama je rekla, da hitro pri miru	A
Pokažite hlev!« Župan je odšel na	dvorišče	in ni rekel ne tako in ne tako, ampak si je	A
pognali in za četrt ure so se odprla vrata na	dvorišče	Epafroditovega doma. Po pisanem tlaku je zašumelo	A
udarile podkve v granit in kmalu je prijahal na	dvorišče	Epafroditovega doma. Suženj je prijel brzde	A
Hlastno je segel Iztok po pismu in naglo odšel čez	dvorišče	na vrt. Prsti so mu drhteli, ko je lomil pečat	A
je spoznal, me poklical, odprl in peljal na	dvorišče.	Dobri so tvoji ljudje, gospod, odpusti jim!«	A
in starešine, Velegost in Bojan in tovariši.	Dvorišče	se je nagnetlo ljudstva.Vse je pomilovalo Svaruna	A
hipoma obrnil ter odšel skozi vrata na temno	dvorišče.	V jutro so obsijali prvi sončni žarki še spečo	A
Nato mu jih je naglo umaknila in zbežala na	dvorišče.	Brest je slišal, ko so se zaprla vežna vrata	A
sikal na uho spremljevalcu. Ob lesi, ki vodi na	dvorišče,	sta obstala.Jok je govoril bolj z rokami in	A
sebe prestopila, Brest je zavil na Smrekarjevo	dvorišče.	Prav tedaj je prišel pred vežo od nasprotne	A
skodelo jedi za Silvestra, druge pa odvedel na	dvorišče	izprehajat se. Ko je bil Silvester sam, se je	A
vzdihe. Šimen se je tiho umaknil in šel na	dvorišče.	Nemiren je hodil sem ter tja.	A
videli tebe. Če danes z verande pogledam na	dvorišče,	se mi zvrti v glavi.Nezaupljivo otipavam trhli	A
Vsi so radi sloneli na verandi in gledali na	dvorišče,	kjer se je vedno kaj dogajalo, ker je bila v	A
pa še na štirno. Vselej se je s ceste ozrl na	dvorišče	in če me je zapazil, mi je pomigal, da mi je	A
in kadar je naneslo, da je zablodil na naše	dvorišče,	kjer sem stala in ga opazovala molče, izpod	A
vedno živim v sanjah, in po stopnicah odšla na	dvorišče.	Vse prazno, vse tiho.	A
Vse prazno, vse tiho. Prečkala sem	dvorišče	in obstala na cesti.Nikjer nikogar, in vendar	A
Odtihotapil se je čez ozko, zanemarjeno, navlake polno	dvorišče.	Niti na dvorišču niti v sadovnjaku ni bilo nikogar	A
odgrnila zaveso. Dva moška, in zavila sta na	dvorišče.	Prihajata k njej.	A
spalnice na verando, pa na stopnice in tudi na	dvorišče.	Čakala je, napeto gledala in poslušala.	A
odbrzel, ko je znova pripeljal avto, tokrat na	dvorišče.	Lina je začutila, da ji pojemajo moči.	A
Resnik je s pazljivim očesom ošinil Pavleta,	dvorišče	s širokim privozom, trato med hlevi, kolnico	A
ga oplazil s karajočim pogledom od strani.	Dvorišče	je bilo kakor tempelj. Pred krsto se	A
»Luka!« Ker ni bilo odziva, je stopil na	dvorišče.	Po stopnicah je počasi prihajala dekla Franca	A
vse končano, se je Lovrek spretno izmuznil čez	dvorišče,	se izognil glavni cesti in po pešpoti ob Ložnici	A
snaga. Poti so bile pograbljene in oplete,	dvorišče	pometeno.Starec je zadovoljno pokimaval in se	A
Stopili smo na široko, z belim peskom posuto	dvorišče.	Na desni se je razprostiral z gosto, železno	A
Jedno samo okno je bilo odprto na umazano	dvorišče,	kjer se je med smetmi in lužami sprehajal suh	A
temi, ob ograji. ”Videla bom, če stopijo na	dvorišče,	če stopijo v hišo!“ je pomislila Francka.	A
onkraj morja. Lačen in truden se je bil skril na	dvorišče	nedozidane hiše.Kamen mu je bil vzglavje, zemlja	A
deževnih kapelj; torej smo prišli najbrže na široko	dvorišče.	Zaletel sem se v visoko, mrzlo stvar in pomočil	A
DOM�V Stopil sem na veliko umazano	dvorišče,	kjer so se navadno ustavljali vozovi iz Dovja	A
tenkimi nogami in ljubeznivim belim smrčkom. Naše	dvorišče	je bilo romarski kraj za vasovalce daleč naokoli	A
napotil s povešeno glavo in malo šepajoč na	dvorišče;	tam je legel na gorki pesek, zvil se v klopčič	A
gledala za njim, ki se je šepaje tihotapil na	dvorišče	in z dvorišča na cesto. ”Ta družina je zakleta	A
... Zakrenila sem na	dvorišče.	”Haló!“	A
Dopoldne, ob tihem, jasnem dnevu je prihreščàl na	dvorišče	oprašen koleselj in iz njega je stopil težko	A
izbo. ”Počemú si prišel?“ sem zaklicala na	dvorišče.	Stal je tam in je gledal z neumnimi očmi proti	A
nastežaj odprto. Skozi to okno je videl na	dvorišče,	kamor ni seglo sonce.Ženska je bila razpela	A
zasmejal na ves glas. ”Ob oknu si stal, na	dvorišče	si buljil, sveti Alojzij! Zaljubil si se v debelo	A
zapisano!“ Vrnil se je po strmih stopnicah na	dvorišče,	ki je bilo že temno.Na tem dvorišču je stal	A
Stopil je k oknu.	Dvorišče	je bilo prazno, tiho in svetlo, nedelja sama	A
niso nesle k svetlim zvezdam, temveč na temno	dvorišče.	Zlezel je na gnojni kup, nagnil se globoko in	A
in zaspal je ihteč. Ko je posijalo sonce na	dvorišče,	se je oglasil nad stopnicami hripav krohot,	A
sem ob oknu na hodniku in sem gledal na pusto	dvorišče,	kjer so se igrali umazani, jetični otroci.In	A
jasni, da sem slišal in razumel vsako besedo.	Dvorišče	je bilo za ped navisoko posuto s črnikastim	A
ob oknu, ki je gledalo z mrkim očesom na ozko	dvorišče,	je bilo nekaj belega.Svetilo se je zmerom bolj	A
po visokih ozkih stopnicah ter jo položili na	dvorišče,	na kup gnoja.Tam je ležala dva dni in dve noči	A
prikažejo se visoke ozke stopnice, naslikano je	dvorišče,	obzidano vsenaokoli z mokrim zidom, iz katerega	A
ali izginilo je takoj za visoko streho, zakaj	dvorišče	je bilo ozko in na vseh straneh se je vzdigalo	A
grlice milooke, preko črnega mostovža, na črno	dvorišče,	pod vislice, na stopnice, k njemu, da bi se	A
malone zadnja, skoro bi naju bili priprli.	Dvorišče	je bilo že polno, - veliko, dolgočasno dvorišče	A
Dvorišče je bilo že polno, - veliko, dolgočasno	dvorišče.	Na vseh štirih straneh se je dvigalo visoko zidovje	A
mraku sva stopila z materjo na tisto prostrano	dvorišče,	voznik pa je bil že odpeljal. ”Že pred pol	A
Anko sva se napotila skozi vežo na prostrano	dvorišče,	posuto s prstenim, razhojenim peskom; ležalo	A
bila slast brez besed in mej. Pljusknilo je na	dvorišče,	da se je vzdignil prah do strehe; pljusknilo	A
. / stran 13 . / zvezda je gorela na njem.	Dvorišče	je bilo ozko in umazano; mojemu oknu nasproti	A
mehko ilovico. Danijel je stopal naglo čez	dvorišče,	roké v suknji in ovratnik visoko privihan.V	A
kakor izpusté jetnika na obzidano in zastraženo	dvorišče.	Planil je plahutajoč na glavo ali na ramo najbližjemu	A
Martinovih, ki so domovali kraj farovža. Na	dvorišče	je stopil, vzdignil je lestev in jo je prislonil	A
Žareč nedeljski popoldan. Vse	dvorišče,	s peskom posuto in visoko ograjeno, je bilo	A
plečat človek v starikastem fraku; premeril je	dvorišče	z dolgimi koraki, ozrl se je po mizah in je	A
široka, da pregleda človek, če gre mimo, vse	dvorišče.	Prazno je in mračno, na vseh straneh se vzdiga	A
drevje -- tam se razprostira prazno, peščeno	dvorišče,	a ob vseh štirih straneh stoje vojaki, kakor	A
in se ni ozrla; prišla je v ulico, v vežo, na	dvorišče,	stopila je v izbo. V izbi, tesni in nizki	A
je do spoznanja ob tisti uri. Videla je vežo,	dvorišče,	izbo, mater, ki je ležala mrtva na postelji	A
ni se ji mudilo v vežo, oče je peljal voz na	dvorišče.	”Tam prihaja pa še Štefan!“ je zaklical sosed	A
procesijo; vse duri so sneli, še v vežo in na	dvorišče	so postavili mize.Kurent pa je sedel na zapeček	A
koritom, pred hišo korita za proso, prostrano	dvorišče.	”Brinjevca nam prinesite in kruha!“ je ukazala	A
še vsi goli in črni; na oni strani tvorniško	dvorišče,	pusto in prostrano; iz visokega dimnika se je	A
stal ob oknu in gledal na rumeno vodo, na pusto	dvorišče,	na črni oblak, ki je legal na zemljo, ga je	A
govorim z njimi. Kadar se preselim, jih pomečem na	dvorišče	vse do zadnje ... Pridi in oglej si jih, videl	A
sklonila ter padla s tretjega nadstropja na	dvorišče.		A
jo pod pazduho in zbeží s kovčegom v roki na	dvorišče.	Sluga Peter mu privede Pegaza. Milkovič ga zajaše	A
ves klopčič ter ga je zalučil skozi okno na	dvorišče,	v svetlo sončno jutro.-	A
sem sedel ob oknu svoje izbe ter sem gledal na	dvorišče.	Tam so se igrali otroci.	A
Kar tu skozi vežo ... Moj Bog, kakšno je	dvorišče!	... Janez, - hej, Janez!	A
spravijo ti kupi snega tjà za zid in naj se	dvorišče	posuje s peskom?... Glejta, prijatelja, to je	A
Skozi motno okno sem videl na pusto tvorniško	dvorišče,	za čevelj visoko pokrito s črnim prahom.Na postelji	A
bila še lepša, samo da je držalo okno na pusto	dvorišče,	kjer nikoli ni bilo ne glasu, ne človeka.	A
čisto temna in je držala na neširoko, dolgo	dvorišče,	kakor jih vidi človek samo še v starih predmestjih	A
črnimi, polrazpalimi hišami. Ti poznaš tisto	dvorišče;	tam je vzklila tvoja mladost in ni vzcvetela	A
mrtvašnice. Kakor ne mara več jetnik na prašno	dvorišče	in ostane v celici, zato ker sanja o poljanah	A
odrevenele in hlapec je zavlekel prazen voz na	dvorišče.	Francka je stala in ni vedela, kam bi se obrnila	A
pisane gruče proti dolini. Francka je šla na	dvorišče,	vzela je kruh z voza in je šla na ono stran	A
stopnicah vozu naproti, ki je bil pridrdral na	dvorišče.	Z voza je stopila dama, ogrnjena v dolg plašč	A
Šel je po dolgi veži ter prišel na prostrano	dvorišče,	z okroglim, spolzkim kamenjem postlano in prepreženo	A
nastežaj. Globoko spodaj je bilo pusto, peščeno	dvorišče,	od rumenega zida nasproti je odsevalo jutranje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani