nova beseda iz Slovenije
čista svetloba je lila skozi jablane na vrtu, | dvorišče | je bilo še v senci. Hlapec je zaloputnil | A |
je duri v hlev, kmalu nato pa se je vrnil na | dvorišče | z urnimi koraki. ”Gospod! | A |
cerkve je prišlo nekaj žensk in mahoma je oživelo | dvorišče. | ”No, zijala, zijala! | A |
zakristiji, nato je ogrnil suknjo in je odhitel na | dvorišče. | Nabralo se je bilo že mnogo ljudi; župan | A |
videl, kako je bledela rdeča zarja na zahodu. | Dvorišče | je bilo že vse v senci, črne so bile jablane | A |
zdela pot in truden je bil. Ko je dospel na | dvorišče, | je stopal potihoma in oprezno, da bi ne hreščal | A |
kozarci, dragoceno platno, svila in žamet; na | dvorišče | pada razbito pohištvo, razčrepinjen porcelan | A |
privezal psu moj predpasnik za rep, zato da bi | dvorišče | pometal z njim.Ali me nisi klical?“ | A |
”Nisi!“ Stopil je k oknu, gledal je na | dvorišče | ter si je prižigal pipo s tresočo roko.Ona je | A |
slano čutil na licih. Po kosilu so šli vsi na | dvorišče, | tudi tisti, ki so šepali ob palici; ker zunaj | A |
si copate, prijel me je za roko in šla sva na | dvorišče. | Še zdaj se mi čudno zdi, kako se je zgodilo, | A |
to smrt!“ Tretjo noč smo postavili kletko na | dvorišče, | pred hlev.Dali smo sovi mesa na steljo, da bi | A |
ograjo, ker si ni upal dalje, jaz sem stopil na | dvorišče, | posuto z lepim belim peskom. Župnik je stal | A |
pesem iz domovine?... Cesta je menda pod oknom; | dvorišče, | zdi se mi, daje bilo v prejšnjem stanovanju | A |
vstal, šel je po prstih k oknu ter ga je odprl. | Dvorišče | je bilo tako svetlo, da je razločil vsak prašek | A |
srca ... danes sem vsa tista platna pometal na | dvorišče. | Med vsemi krušnimi posli je umetnost najostudnejši | A |
brez pomislekov? Vse je prodal ... takorekoč na | dvorišče | pometal ...ostala mu je le postelja; tudi divan | A |
vodo. Zastudilo se mu je in vrgel jih je na | dvorišče | ... Tako je hodil po mestu dolgo uro in dalj | A |
iz vrat in iz oken, ki so gledala na vrečasto | dvorišče, | je prihajal zadehel zrak, smrad beraških stanovanj | A |
hiše. . / . / stran 54 . / Če je pogledal na | dvorišče, | se mu je zavrtilo v glavi.Poleg ateljeja, ki | A |
sladka stara pesem. Tako je šel na prostrano | dvorišče, | neroda, kakor je bil. Stal je tam, gledal je | A |
več ni bilo ne godbe, ne plesov, ne veselic. | Dvorišče | je bilo prazno.Naposled je vrt popolnoma propal | A |
da bi prestopila prag; pokazali so ji pot na | dvorišče. | Tam je potrkala na duri in odprla ji je postavna | A |
toliko vrišča in veka, da so gledali sosedje na | dvorišče. | Mana je molčala, Hanca pa je govorila hkrati | A |
Ko se je znočilo, se je prikradel na fabriško | dvorišče, | prostorno in pusto, s črnim prahom posuto.Legel | A |
nabijajo topničarji, krogle bijejo ob zid, na | dvorišče, | ob stolpe in zopet ob vrata.Vrata, vrata, tam | A |
ven v dvor, prižgijte bakle! Plemstvo vre na | dvorišče. | Plemkinje se zazibljejo po tlaku, plemiči jih | A |
Niko. Mlad gosposki Turčin prihiti doli na | dvorišče | s samokresom, a še preden utegne izpaliti, mu | A |
stisne k palisadam. Glej, vojnikov je polno | dvorišče, | veseli se pehajo okrog ognja in peko janca. | A |
Juran se zgane. »Oče!« zarjove strašno v | dvorišče. | Rablji prenehajo, Kordun strmi v palisade in | A |
hiš in shramb. Pred hišo pa je bilo obširno | dvorišče | sedaj preplavljeno od mlakuž in gnojnice, izlivajoče | A |
jarmov in poljskega orodja. Sicer pa je bilo | dvorišče | čisto zapuščeno in nihče ni beraču zastopil | A |
predpasnikom. Nato pa je stopila v vežo in odšla na | dvorišče. | Anica jo je slišala govoriti zunaj. | A |
človeka, ki bi pomagal.« Nesli ste krmo čez | dvorišče. | Na stogu je stal Tomaž. | A |
se je obrnila za njo. Ko sta se vračali čez | dvorišče, | je dvignila Anica svoje oči in zagledala gori | A |
zažgal.« Tako govoreč sam s seboj je šel na | dvorišče. | Anica pa je začela narezovati obelo. | A |
Tedaj je vstala in stopila k oknu in se ozrla na | dvorišče. | In tam doli sta stala dva moža. | A |
samega.« Katra je vzela obleko in vršala na | dvorišče. | Sprva je steknila Nežo, in ta ji je pritrdila | A |
se je, da je mati pri njem in je krenila na | dvorišče. | Našla je starega Luko v pogovoru z Nežo | A |
večera počasi, in desetkrat je bila že stopila na | dvorišče | in odšla za vrt na breg, se li Lipe ne vrača | A |
začelo mračiti, je Tomaž ogrnil suknjo in šel na | dvorišče | in šel nato raz Peč v vas.Na potu je srečal | A |
Bogu, živi še!« Tu se je obrnil in stopil na | dvorišče. | »On mora v stran!« je mrmral Tomaž. | A |
nesrečno, in ni je strpelo v hiši. Šla je na | dvorišče | in krenila gori proti gozdu.Spomnila se je vsega | A |
moja smrt!« In hitela je po stopnicah in čez | dvorišče | ter doli po bregu.Kam? kam? kam? | A |
predpasnikom si je obrisala solzeče oči in šla je čez | dvorišče | pogledat, da li ne prihaja že Anica, ki je bila | A |
videla, da leti Marjanica v divjem teku čez | dvorišče. | V naslednjem trenotku jo je zagledala stopiti | A |
večnost, je Anica odprla okni, pogledala doli čez | dvorišče | in s čudovito hladnokrvnostjo dejala sama sebi | A |
Stopila je k oknu. Neznano | dvorišče | se ji je pojavilo pred očmi. Torej je res, torej | A |
za kljuko pri vratih v župnišče in stopil na | dvorišče, | kjer so sicer farani volili svoje župnike. | A |
in pogledal skozi neka široko odprta vrata na | dvorišče | zanemarjenega doma.Tedaj se je zganil na kupu | A |
pred biričema je stopal skozi vežo, čez umazano | dvorišče | proti trhljivim stopnicam v ozadju dvorišča | A |
živahno prhutanje s krili, spuščanje s strehe na | dvorišče, | zaljubljeno gruljenje med mladimi golobi, ustvarjanje | A |
žalovala je za njim in otožno pogledovala na | dvorišče. | »Nič mi nisi rekel, da mu bo prirezal | A |
je dostikrat prinesla ujeto miško pokazat na | dvorišče, | šele nato jo je požrla. »Da boste vedeli | A |
pripeljala še enkrat s kolesom na Rajmundovo | dvorišče. | »Se me še spomnite?« je bila nenavadno | A |
tla ko na fronti. NOvak je zehajoč stopil na | dvorišče, | pogledal po zraku gor in dol, nato pa se je | A |
bi gledal domov. Raje bi si doma ogledal naše | dvorišče! | « so me oče postavili na trdna tla.Meni pa eden | A |
na obširni prostor; bilo je to nekako široko | dvorišče, | nad katerim se je raztezala steklena kupola | A |
vsake težave jih odprem in stopim na nekakšno | dvorišče. | Po kamnitem tlaku je poganjala redka trava, in | A |
neba; iz tega se je videlo, da je to zapuščeno | dvorišče | še v mestnem ozidju, katerega strmo zidovje | A |
stoletja našega! Toda pojdiva na policijsko | dvorišče; | ako se ne motim, tu stroji delujejo prav sedaj | A |
Stopivšemu iz veže, razgrnilo se mi je prostorno | dvorišče. | Kakšno živahno gibanje in življenje se je gnetlo | A |
zpovedanega duhovnika. Seveda, takrat ne sme nikdo na | dvorišče, | in edini pater gvardijan opravlja svojeročno | A |
gledam, kako se mi izkaže pravica. Peljejo me na | dvorišče. | Prvo, kar ugledam, je dolga klop. | A |
drugega opraviti, nego zreti podse na globoko | dvorišče | ali pa sloneti ob steni ter le na to paziti | A |
pod njegovo streho! Ko sta bili stopili na | dvorišče, | sta opazili ženski, da ju vodi nekak dvorni | A |
je Jurij Ljudevit kričal k svojemu hlapcu na | dvorišče, | bile so mu jasne in jasno mu je tudi bilo, da | A |
bil prekoračil stopnice ter stopil na širno | dvorišče. | Hlapec Cesare je še vedno vodil iskrnatega konja | A |
Maledetto!« Janez Sonce je hitro prekoračil | dvorišče, | da bi ne čul daljših pogovorov teh surovih hlapcev | A |
»Pojdiva, pojdiva!« Morala sta čez | dvorišče. | Ker pa so prihajali in odhajali tistega dne tuji | A |
ozko, temno, niti okroglo niti štirivoglato | dvorišče, | katero pričuje, da so Turjačani zidali svoj | A |
Imela je edino okno, pri katerem se je videlo na | dvorišče. | Tomaž Ručigaj je posadil meniha za mizo | A |
mu odsekali kos kruha ter ga spodili potem na | dvorišče | ali pred grad, kjer naj počenja, kar se mu ljubi | A |
Jurij Ljudevit hladno, »in poglejmo raje na | dvorišče, | kaj počenja obstreljeni naš vrabič ondi!« | A |
počenja obstreljeni naš vrabič ondi!« Drli so na | dvorišče. | Ali prostor, kjer je še ravnokar slonel in ječal | A |
deskami krito in s precej visokimi okni. Prostorno | dvorišče | je obdano na obeh straneh s hlevi in kletmi | A |
je bilo napravilo krasno jutro. Ko stopi na | dvorišče, | sije sonce, in samo tu in tam se kažejo še meglene | A |
pomirjenega in pokrepčanega. Hitro prekoraka | dvorišče. | Pri vrtu, ograjenem z železnim opažjem, zavije | A |
podobi dozdevalo se mu je to staro, umazano | dvorišče | silno prozaično.Tisti hip je opazil prvič, kako | A |
ta se spusti takoj v lahen tek. Zapustila je | dvorišče, | ne da bi čakala Bogomirovega odgovora.Temu ni | A |
potem med vrtovi proti graščini. Stopivšemu na | dvorišče, | zdelo se je Bogomiru, kakor bi žive duše ne | A |
ogenj mu je plamenel iz pogledov. Stopivši na | dvorišče | pred Nižavo, je vprašal zamolklo: »Ali bi ne | A |
Ravno tedaj je pridrdral voz na graščinsko | dvorišče! | Prihiteli so sluge od vseh strani ter mimo mene | A |
najinemu veselju!« Glasno smeje sta korakali čez | dvorišče. | »Lucija, glej cerkev!« | A |
težko pričakovala!« Stopile so iz svetišča na | dvorišče. | »Tiho sta prišli kakor sončni žarek | A |
izpregovorila je Lucija boječe, ko so stopile z vrta na | dvorišče. | Ona pa je tožno pobesila glavico. | A |
nisva nikogar žaliti, ko sva stopili tu noter. | Dvorišče | je bilo odprto!Romantike pa,« pristavila je | A |
Potem pa je v divjem skoku prijezdaril na otoško | dvorišče | ter oddal sladko svoje breme strmečim deklam | A |
čudni občutki. Stopivšo v zapuščeno struško | dvorišče | pa je skoraj zapustil pogum in pobožni njeni | A |
nasproti. Z grozo sem se splazil na prostrano | dvorišče, | kjer je ječar Mihól, sedeč na stoličku, vlekel | A |
nam kaj primanjka.« Ko sva stopila zopet na | dvorišče, | sem bil ves v potu.In tako globoko se mi je | A |
izročiti. Točno ob dveh sem stopil na grajsko | dvorišče. | V velikem poslopju ni bilo čuti življenja. | A |
tri odjezdile, ena pa se je spustila na domače | dvorišče. | Tam je skočila s praseta, ki je kar samo drlo | A |
bokal dobrega vina. Pogledavši skozi okno na | dvorišče, | pa že vidim, kako se je mati Jernejka z nožem | A |
zasmejala nekam porogljivo. Stopim iz veže na | dvorišče. | Nikjer nikogar. | A |
ko sem Gašperčka pri vežnih vratih metal na | dvorišče. | Kaj sem hotel drugače. | A |
glavo, jezno bevsknila, potem pa zbežala na | dvorišče. | »Ah, pa kaj potem,« sem razlagal stari mami, | A |
pograbila za mogočno perjanico in zvlekla na mrzlo | dvorišče. | »Tu sneg! | A |
je ostal sam, je stopil k oknu, pogledal na | dvorišče | in je nad ljudi, ki so se mastili še z ostanki | A |
Ljubo, pa je zunaj konj zapeketal in prhnil na | dvorišče. | Trlep se je vrnil. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |