nova beseda iz Slovenije

dokler (1.301-1.400)


zamerilo! In tako je letal od Poncija do Heroda,      dokler      ni bilo vse v redu ...Da ste ga videli, kakšen  A
ljubezni in je dobil stud in strah za vbogajme. ”     Dokler      ne bo klečala pred menoj ... dokler mi kolen ne  A
vbogajme. ”Dokler ne bo klečala pred menoj ...      dokler      mi kolen ne bo objela ...“ Spomnil se je na  A
”Nič. Zaspal sem,      dokler      se nisem vzbudil na Dnestru.“ Vstal sem ter  A
Saj smo se komaj napotili! Ne odpočijemo prej,      dokler      ne pridemo do štacije.Če si truden, pa se vrni  A
cestah in kolovozih ga je gonilo življenje,      dokler      ga nazadnje ni prignalo v Močilnik? Bog nebeški  A
pojdem domov ... v gozd pojdem ... pa zmerom dalje,      dokler      ne pridem do Ljubljane.Tam so drugačni ljudje  A
palec na nogi ter je čakal in šepal in trpel,      dokler      mu niso odrezali noge visoko nad kolenom.Kmalu  A
zaboje ter drezam z iglo po sumljivih kotih,      dokler      ne stoji pred mano v vseh svojih napakah in  A
poleg sebe prav tako jasno, kakor prvi hip, --      dokler      me ni sunil v čelo šilast, koščen nos in je  A
klobuka. Z umerjenim korakom je stopal dalje,      dokler      ni visoka njegova senca izginila v sencah kostanjev  A
svojo mislijo: ne miru in ne sreče ne bo zame,      dokler      te ne dosežem.Če to ne dosežem, kakor si in  A
”Saj še ni prepozno!      Dokler      jo vidim nad seboj, in če je tisoč let hoda  A
če je tisoč let hoda do nje, še ni prepozno!      Dokler      je še hrepenenje v mojem srcu, ni prepozno!  A
sam ne ve, kaj je izgubil in kaj je zatajil!      Dokler      je bil poskočen in prožen njegov korak, njegovo  A
njega. Vedeli so, da Majar ne bo prej miroval,      dokler      ne navesi Vejánu tožbo in potém najstrožjo kazen  A
nisem tako slaba, da bi ne mogla delati, in      dokler      bom mogla gibati, ne bom prosila vbogajme ...  A
neizprosnejša od same kuge. ‚Ne izpustim te,      dokler      me ne blagosloviš!‘ je rekel Jakob nebeškemu  A
Da bi je ne razumel!      Dokler      me ni obsenčilo to spoznanje, sem bil srečen  A
dobrotami in lepotami vsega ženstva. In en večer;      dokler      namreč ne izpregleda, da je morda lepše, če  A
vesela, toda solze so bile v njenih očeh. ”     Dokler      tista ženska ni spoznala vse te žalostne učenosti  A
da so ju tepli in suvali od praga do praga,      dokler      nista poginila pod kakšnim kozolcem.Pozneje  A
klatijo lačni po svetu, tepe jih, kdor jih doseže,      dokler      ne poginejo od vsega hudega.Če se Bogu ne smilijo  A
polnili mojo mladost z gnusom in trpljenjem,      dokler      je niso napolnili do roba, so bili vsi nenavadno  A
mož vsak teden, nato zmerom bolj poredkoma;      dokler      ga nisem spodila za vselej.Veselo je bilo v  A
bi se ne zmenila zame in stal bi lahko tam,      dokler      bi ne poginil od dolgega časa.Ah, Judit, ne  A
meščanu, ki je ponosen na svojo naprednost,      dokler      mu čuva telesni blagor in mu ne vznemirja duševne  A
napreže. Vozila se je pet ur brez prestanka,      dokler      se ni primajala ogromna kočija pred gradič.  A
pesem, ki jo poslušam danes, se bo oddaljila,      dokler      ne bo zadonela sladko za holmom ... Od gradiča  A
dovolj. Greh bi bilo, da bi se človek cmeril,      dokler      še sonce sije.Lahko noč, gospa!“   A
prijaznim pragom, pred gorkim domom. Toda konca ni;      dokler      sežejo hrepeneče oči -- samotna cesta; uho posluša  A
rada, zakaj njegov glas je bil prijeten, mehak,      dokler      je govoril o vsakdanjih stvareh, skoro presladak  A
čisto sirupast, kadar je govoril o ljubezni.      Dokler      mu niso zardela lica od vina ali od čaja, je  A
gospod, prišel je poet, ki sem ga tako ljubila,      dokler      ga nisem videla.Velik pesnik je bil, prisrčnega  A
stališče ...“ Govorila je vedno bolj jecljaje,      dokler      ni naposled umolknila, kakor polagoma usahne  A
gonili brez nehanja in brez usmiljenja! Vse      dokler      niste obležali na cesti, ubogi, brez telesa  A
duše so bile, ki glojejo les in pijejo lužo,      dokler      jih Bog ne odreši.Škr ... škr ... so delale, slišal  A
Mravljinček je začel svojo stvar znova dokazovati,      dokler      ni celo gospod Ognjišček, ki je bil vajen njegovih  A
neprestano kapajo kaplje vanj, lepe rdeče kaplje,      dokler      perišče ni polno; časih pa se rana nenadoma  A
je že vse izgubljeno! - si je mislil Tone.      Dokler      ni bil ugledal branjevke pred štacuno, se ni  A
sklonil se je in je bìl, neprestano, neusmiljeno,      dokler      niso omahnile roke.Nato je zgrabil telo z obema  A
Mati je postala in nato je šla.      Dokler      so škripale stopnice, je ležal Tone mirno in  A
je pipo, pljuval je preko izbe in je molčal,      dokler      ni Jernej odmolil.Jernej pa je vstal, gledal  A
jaz do te pozne jeseni nisem poznal krivice,      dokler      je nisem zadel na svoja pleča, da hodim zdaj  A
Kaj bi trosil denar za voz?« je pomislil. »     Dokler      me nosijo te stare noge, bi bil greh, da bi  A
roke in bi rekel: Zdaj pa mlatita po njem,      dokler      vama roke ne omahnejo, zato da bo drugikrat  A
Kopal bom, lopato bom vzel in bom kopal,      dokler      bodo zmogle te moje stare roke! -Že v Dolini  A
kaj, tudi kosilo bi lahko bilo boljše; ampak      dokler      se nisem potepal in dokler nisem kradel, še  A
bilo boljše; ampak dokler se nisem potepal in      dokler      nisem kradel, še takega kosila nisem imel in  A
začudeno in je umolknila; sedela je tiho ob oknu,      dokler      niso prižgali luči; njene ustnice so bile polodprte  A
prav blizu k njenim ustnicam in šepetali sta,      dokler      se ni zmračilo; nihče ni čul besede in se ni  A
neumen. Malo bi se šopiril, malo bi revskal,      dokler      bi bila tuja roka blizu, potem pa bi se potolažil  A
dolgi brki v obrazu, globoki in raskavi glas.      Dokler      je bila v sobi ta strahota, ni pozobal kanarček  A
in je zaspala mirno. Tina je gledala v noč,      dokler      ni legla kakor v omotici in so se spremenile  A
Marijine...« Šepetali sta, obe vroči in trepetajoči,      dokler      se ni mračilo zunaj.Tisti večer je bilo Tončki  A
obupu in pričakovanju... Tako ga je čutila Malči,      dokler      se ni razcvetela njena duša kakor roža v topli  A
vajen kletke; še vrabec se zaganja ob rešetko,      dokler      ne izkrvaví.Ni bilo več ne dneva, ne nočí, ne  A
napisati, kje da se neha pravica in začne krivica?      Dokler      sem bil nagel in nespameten, sem se velikokrat  A
pa je bil zdrav; Bog mu je dal življenje in      dokler      je božja volja, bo živel!“ Izpregovorila  A
plah, kakor ob tisti uri. V grlu me je tiščalo,      dokler      niso udarile solze iz oči ter se izlile po licih  A
zaletaval sem se ob debla, spotikal se ob korenine,      dokler      nisem padel na obraz ... Vzdramil sem se ves  A
svetile, lica so gorela. Ni je bilo besede,      dokler      se ni barka veselo namerilanaravnost v pristanišče  A
Begala je plaha po krovu, vlekli so jo in tepli,      dokler      je niso privlekli in pritepli na mostiček.Rjav  A
dolga leta; in tako je še dandanašnji in bo,      dokler      Bog ne izbriše greha iz svojih bukev.Kdor je  A
ustih, topilo se mehko na jeziku... Jedla je,      dokler      se ni naveličala, a z očmí bi jedla še zmerom  A
natakar in krčmar, sta stala in gledala za njó,      dokler      ni izginila v parku. Hladneje je bilo, vsa  A
njegova je rasla, dobivala je določne oblike,      dokler      ni stopila predenj dovršena in veličastna...Šef  A
gospodujočih življev. Napadali so ga in preganjali,      dokler      ga niso uničili duševno in gmotno.Umrl je neznan  A
Za tihe zidove bom zaklenila svojo žalost,      dokler      ne uvenejo moja lica in upadejo moje oči.Samo  A
se je odpeljala in Danijel je gledal za njo,      dokler      se ni potopila v meglo ... ”O ti zavržena!  A
visoko!“ Splezal je z drevesa in je nabiral,      dokler      ni bil kup visok in težak. Pa glej, komaj  A
sklenila, da ne porečem ne tako in ne tako,      dokler      se ne izkaže, vkaterem srcu, ali siromašnem  A
počasi, premišljeno, kakor brez posebnega užitka,      dokler      ni ostanka malomarno spustil na tla ter mlasketaje  A
zaljubljenca vidiš, kadar je izkrvavel v ljubezni;      dokler      je vriskal, ga nisi poznal; starca, ki mu je  A
oknu in se je umaknil v temo. Tam je čakal,      dokler      ni ugasnila luč.Tako je čakal sedem večerov  A
”Zdaj ne smeš odtod! Ne smeš,      dokler      ne poveš!Samo bridkost je bila v mojem srcu  A
njo v vežo, vrata so se zaklenila za njima. ”     Dokler      tako gledajo tvoje oči in dokler je tak tvoj  A
za njima. ”Dokler tako gledajo tvoje oči in      dokler      je tak tvoj obraz, te same ne pustim!“ Šel  A
svetilko nad stopnicami in je gledala za njim,      dokler      ni stopil v vežo. Ko mu je čemerna hišnica  A
vse boljše in da bo posihdob še zmerom hujše,      dokler      ne zaloti uboge doline vesoljna revščina in  A
za hrib; Bog nam bodi milosten in nas tolaži,      dokler      ne učakate nove zarje.“ ”Blede se mu, pokleknimo  A
pogreznili ti hribi, ki smo jih gledali od nekdaj.      Dokler      je bil med nami, ga nismo videli, zato ker je  A
zato ker je bil med nami; otrok ne vidi matere,      dokler      je ne pokoplje.Res so bile jezne in hude njegove  A
Do kasne noči, do polnoči so pili in plesali,      dokler      ni bilo v svetilki olja več, v sodu vina ne  A
vriskajo pod trhlo streho; tako bodo vriskali,      dokler      ne izpregledajo pod tramovi.Slepi so -- kdo  A
kazal in ne bom pridigal, temveč pojdem iz hiše,      dokler      še poslednji tramovi držé.To je moja misel.  A
še les ne vname; povodnji se ne bom upiral,      dokler      voda raste; pijanca ne bom izpreobračal, dokler  A
dokler voda raste; pijanca ne bom izpreobračal,      dokler      je pijan.Kar je oznanjeno, naj se zgodi.   A
če boš živel jutri; zatorej poj in vriskaj,      dokler      imaš glas ter pleši, dokler te nosijo noge   A
poj in vriskaj, dokler imaš glas ter pleši,      dokler      te nosijo noge -- tako bo govoril človek pa  A
starejši. ”Treba je, da se poslovim od vaju,      dokler      ne prideta za menoj. Slovo je žalostno, svidenje  A
prenočeval in bom tudi nocoj -- in tudi še nadalje,      dokler      bo kaj strehe.Iskal sem te in sem prišel za  A
ti v srcu odleže. Kdo bi vekal in obupaval,      dokler      je še kaplja v sodu?“ Potnik je zduškoma  A
nenadoma in prav resnično med samimi cekini.      Dokler      se ni do dobrega vzdramil, ni verjel ne svoji  A
. / stran 115 . / ”Kaj bi povešali glavo,      dokler      nam hujšega ni,“ so moško modrovali.”Bog daj  A
Krčmarjev obraz pa je bil nenadoma ves trd in siv. ”     Dokler      si bil gospodar, sem dajal; zdaj nisi več gospodar  A
Krčmar je stal na pragu in je gledal za njim,      dokler      ni senca utonila v noč.Nazadnje je zamahnil  A
ljudem, k bolj veselim!“ je odgovoril cigan. ”     Dokler      si bil še harambaša brez usmiljenja in oderuh  A
Elija na mehki divan in si je točil in je pil,      dokler      mu roka ni omahnila.Dolenjska in štajerska vina  A
pokazal, kako je treba živeti: pij, človek,      dokler      je vino v kozarcu; veseli se in razsiplji na  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA