nova beseda iz Slovenije
99 . / Korak ji je čezdalje bolj zastajal, | dokler | ni obtičala sredi gazi in glasno zaihtela.Kraguljci | A |
groznega spoznanja, ustnice so se razpirale, | dokler | ni strašnega molka presekal klic: »Hči, kaj | A |
drvarjeve sekire. Tri dni je drvarila in tesarila, | dokler | ni bilo vse ličje in protje na tleh in je steklenica | A |
Po ustih jo je žgalo, po grlu peklo. | Dokler | so bile sladke slive, kdo bi se zmenil za vodo | A |
mlečnem jezeru. Otepala se je in poganjala, | dokler | se res ni pognala čez rob - pa zopet štrbunk | A |
Lišpavka je brcala, kobacala, se pogrezala, | dokler | se ni spet srečno prikopala do roba in puhnila | A |
krutim laježem, da se plaha teta ni upala ganiti, | dokler | ji ni prišel na pomoč Hudournik. »Za božjo voljo | A |
presedel in prelegel; vselej seveda dalje od koče, | dokler | se ni tiho dvignil in zavil v gozd.Odšel je | A |
plati. Maruša pa je mlatila, kamor je padlo, | dokler | se ni Lisko zaletel v steno s tako silo, da | A |
Za Sonjo so segli po cvetih še drugi svatje, | dokler | nista bila oba lončka prazna. Zato je Hudournik | A |
prilezel izpod pograda in milo prosil Hudournika, | dokler | ga ni uslišal in mu dovolil, da se je stisnil | A |
ruševje ju je z rosnimi vejicami otepalo po mečih, | dokler | nista bila na Grobeh. In od tam takoj na Čelu | A |
Saj pot dobro poznam.« »Jaz s teboj ne morem, | dokler | ne postorim, kar sem si namenil.« Že sem si | A |
»Ah, ti otroci! Ne jenjajo, | dokler | ne iztaknejo.« Prežlja je segla na polico po | A |
se premagal. Obstal sem in gledal za njim, | dokler | ga niso skrile prve hiše. Tako sem se odtrgal | A |
sicer sramežljivo branil, a Lovrič ni nehal, | dokler | ni bilo vse s kopo nametano.Luka se je napregel | A |
skrbeh zanje. Vsak dan jim prinaša v brlog hrane, | dokler | jih medvedka ne odpelje, da jih sama izuči, | A |
ki so v celih procesijah hodile v koprive, | dokler | ni bil lonec prazen. Moj ded ni znal ne brati | A |
jo je proti bajti, da so mu cokle klopotale, | dokler | se mu nista obe sneli.Ni jih utegnil pobrati | A |
Vnovič sem ga nadlegoval in nisem odlegel, | dokler | ni začel z novo zgodbo o medvedu. »Ali veš za | A |
donašati hrano: črve, ličinke, bube, tudi jagode, | dokler | niso toliko krepki, da zasadijo zobke v petelinje | A |
in užival. Slovesne gostije ni bilo konec, | dokler | ni bilo zadnje jajčece pospravljeno v lačnih | A |
igra izzivanja se je še nekajkrat ponovila, | dokler | nista koklja in lisica prišli čez robič in ju | A |
zmedlo? . / . / stran 59 . / Ne jezikajte, | dokler | vam ne povem.« Lastniki kobil so konjarja radovedno | A |
pero iz repa divjega petelina. Ni odnehal, | dokler | ga ni izpulil izza okvira in mi ga prinesel | A |
položil na mizo žveplenko, je na omarici počakal, | dokler | je nisem prižgal, in potlej hitro sfrčal po | A |
dremal v kuhinji, in ga z mehkimi tačicami božal, | dokler | ni zlezel nanj, se zvil v klobčič in na njem | A |
Makalonca!« Preždel je noč in dan na obrežju, | dokler | ga ni začel gruditi glad.Ob lakoti si človek | A |
vladarstvo je hudo in težko breme. Naj zato grem, | dokler | vladaš še ti, na cesarske in kraljevske dvore | A |
Hudobin je pogumno gazil po zibajočem se vejevju, | dokler | ni prišel na plano.Tam se je oddahnil in oprezal | A |
zraku jastreb plešec in se spuščal vedno niže, | dokler | ni planil nanj in zasadil kljun v truplo.»Kače | A |
me zagledaš, me začni pretepati s prvo šibo, | dokler | je ne razbiješ in ne zlomiš na meni.Nato vzemi | A |
Bonifacu. Ta pa bije in udriha na vso moč, | dokler | mu ne ostane le konček prve šibe v roki.Tedaj | A |
jeziki mahajo iz gobcev. Bonifac bije in bije, | dokler | mu ne ostane le še konček druge šibe v roki | A |
nogah. Vendarle bije in bije v neznanski grozi, | dokler | se tretja šiba ne razleti na kosce.V tistem | A |
strahu strepetali. Naj le ostane zagrnjena, | dokler | jih tok življenja brez usmiljenja ne pahne prednjo | A |
je naletavati, vedno bolj in bolj na gosto, | dokler | se ni do velike srede nasulo snega kar do kolena | A |
je krožila vesela med veselimi od ust do ust, | dokler | ni bila prazna. V tem so se do dobra dogovorili | A |
Dogovorili so se, da kozar ne požene prej, | dokler | ne ugasne danica. Vse je bilo tiho, tako tiho | A |
iztegnil svojo roko in otel slovensko srce. | Dokler | bo to utripalo, smo še, in novo življenje se | A |
ljubezen!« Kolednik je še in še vzdihovaje molil, | dokler | ni truden sedel v travo in se naslonil s hrbtom | A |
Postava je plavala po nebu bliže in bliže, | dokler | se ni ustavila pred Kolednikom.In ustavila se | A |
zaresno menil s tem stricem, svojim prijateljem, | dokler | se nista domenila.In sta sklenila, da pojde | A |
Štajerja. Toda Franceljna je vedno vleklo domov, | dokler | ni res odpovedal mojstru službo in se vrnil | A |
Vas ni bilo doma, pa si jo je sam izposodil. | Dokler | ni bila dovozna pot narejena, se mi o tvoji | A |
je sin Anže ustrašil in trdo očetu povedal: » | Dokler | bom tak v nogah, ovčarstva ne pustim!« Vendar | A |
cerkveni prag, razoglav, s kučmo v žepu in molil, | dokler | je slišal zvonček cerkovnika, ki je spremljal | A |
V megli in toči je nisem mogel zagledati, | dokler | se nisem zaletel vanjo.Prihuljeno sem se skobacal | A |
sam sebi smilil, bolj se mi je Nejc smejal, | dokler | mi njegov smeh ni pregnal vse groze in sem se | A |
Nejc, še, še, če ti je všeč!« In je potegnil, | dokler | je ni izpraznil. Zunaj je bila že noč, noč brez | A |
se je razgovoril, celo jecljati je pozabil, | dokler | ni pozno legel na pógrad in povabil še mene | A |
Vse ni nič zaleglo. Sprta sta bila, | dokler | ni privriskal fant domov in ji ponudil šopka | A |
komatom spredaj. In sta vozarila še in še, | dokler | niso skladi hlodov skopneli.Nejc bi si bil želel | A |
zmrznila, drobno se je začelo usipati izpod neba, | dokler | se ni strnilo v gost metež.Nejc si je mel roke | A |
nikoli ne prizanese.« Nejc se je še branil, | dokler | ni strahoma omenil Marjanice, češ kar sama bo | A |
odlegel. Možje srenjani so se spogledovali, | dokler | ni župan odločil: »Teden dni je pogodba odprta | A |
zagorel. Dobro dolgo sem stal in prisluškoval, | dokler | si nisem zbral vsega poguma in šel oprezno proti | A |
zaradi groze? Ali je resnično plula nad nami, | dokler | ni zdrknila njena ura in je udarila, da so vsa | A |
so se ob vsakem razpotju delile in manjšale, | dokler | niso šli po trije, po dva, vsak proti svoji | A |
spustil po klancu. Žena je gledala za njim, | dokler | ni izginil v gostem bukovju, nato se je ozrla | A |
mrzlično stresati, tiščati in peči v prsih, | dokler | ni izbruhnilo in se mu niso udrle solze ter | A |
In kolovratil je dalje in ni nehal kričati, | dokler | se ni zadel ob načelnika postaje, ki mu je velel | A |
neizgovorjeni besedi domov, se je vselej jezil nase, | dokler | se ni že blizu doma prav takisto otresel jeze | A |
ki je imela odlomljen vrh. Naglo je udarjal, | dokler | se ni bukev nagnila in hreščeč padla med sosede | A |
ženska dosti daleč, je začela polglasno mrmrati, | dokler | se ni blizu Maticeve hiše ustavila in se vsa | A |
na ognjišču in gledala zamišljeno v plamene, | dokler | ni polglasno izrekla: »Slutila sem Jero in nisem | A |
zajezdil njegova meča in čvrljal: »Sveta Malija«, | dokler | ni omagal in zaspal.Ko je Urša navezala dolgo | A |
otrokoma. Ti so sedli na voz, Matic je pa šel peš, | dokler | niso privozili na varno cesto.Tamkaj je šele | A |
stran 72 . / Matic je gledal po dolgi sobi, | dokler | ni zagledal na koncu dvorane še nekoga.Ležal | A |
hodila čakat in za vse na svetu bi ne bila legla, | dokler | ni prisel.In ko je zaslišala pod vasjo ropot | A |
pogovor in pogosto kar na slepo pritrjeval, | dokler | se ni z vinom toliko opogumil, da se je hitro | A |
hruševec in pozabil, da ni doma na Kozjem hribu, | dokler | ga ni opozorila Franca.Zoper navado ji je segel | A |
jim z županom določila stanovanje za prve dni, | dokler | se ne uredi drugače.En sam fant je ostal, ki | A |
Materina dvignjena roka se je pričela tresti, | dokler | ni omahnila in se povesila, oči so zrle zaprte | A |
vrata zapahnjena na veke.« Spet je molčala, | dokler | ni Golobovka še enkrat poskusila: »I, po vojski | A |
oče za trenutek obstal, je obstala tudi ona, | dokler | se ni neslišno pritihotapila do vežnih vrat | A |
z rokami. Lučka pa se je neslišno bližala, | dokler | ni nekaj korakov od nje obstala. Maticeva Lojza | A |
stran 139 . / Kosil je in brusil in razmišljal, | dokler | ni dokosil in dodobra preudaril kako se znosi | A |
za Francetom, suhe prsi so se ji vzdigovale, | dokler | ni planila še ona kvišku, pahnila obe knjižici | A |
od začetka do konca in od konca k začetku, | dokler | se ni ustalilo vse vrenje ob edinem vprašanju | A |
in ranjencih. Matic je iskal, kam bi sedel, | dokler | ga ni povabilo omizje znancev in se stisnilo | A |
očmi, šel od mize do mize, kjer so mu napivali, | dokler | se ni ustavil pri domačih župljanih in sedel | A |
je še najbolj reva.« »Brez organista bomo, | dokler | bo vojska.« »Prav je,« ni čakal župan, »kdo | A |
/ . / stran 171 . / Kot na trnju je sedel, | dokler | se ni ukradel od mize, plačal v veži in brž | A |
veži in brž odšel. In ves čas je naglo hodil, | dokler | ni prišel iz ravnine v gozd, kakor bi bežal | A |
še niti zavedal ni, da mu žari z lic veselje, | dokler | ni odprl vrat v hišo, naglo in krepko, kakor | A |
noge; kar koli je prijela, ji je padlo iz rok, | dokler | se ni zbegana sesedla na klop, naslonila glavo | A |
joku, ki je donel iz hiše, začel usekovati, | dokler | se niso celo njemu ulile solze po licih. Dekla | A |
nato se je spustila navzdol, vedno hitreje, | dokler | ni začela teči, in je tekla do dna.Vsa zasopla | A |
spravljal knjigo, mu je zvenela Golagora v spominu, | dokler | ni zamrmral; »O ti Golgota naših ljudi!« Nato | A |
hud!« Ta smešek ji ni več izginil izpred oči, | dokler | ni slišala iz mrtvih ust: »Vidiš, Franca, kako | A |
In vse sence so ji govorile sama očitanja, | dokler | se ni raz topila duša v kesu in so pritekle | A |
res ne bo nikoli nič,« je začel spet Luka. » | Dokler | je bil še Blaž živ, si se motovilil krog voglov | A |
čakal tistega trenutka ves potrt in razdejan, | dokler | ga ni učakal. Na sv. Martina dan so spravljali | A |
mu jo je stiskal in stiskal in iskal besede, | dokler | se ni grča omajal in se trikrat po vrsti useknil | A |
rokami je mahal in kar stresalo ga je ob joku, | dokler | ni spravil ene same besede: »Lucka.« Nič nisem | A |
polja, nič ne rečem, ampak ovco in taki revi.« » | Dokler | ne dokažete in tatu vojaka ne pokažete, ne trdite | A |
stran 289 . / rose nabira čezdalje več v očeh, | dokler | se ji niso ulile solze. »Kaj ti je, za božjo | A |
udarjala tresoči se takt njeni omagani hoji, | dokler | ni utonila v vrvežu. Zvečerilo se je. | A |
maščevanje bogovom, ki jih Bizanc zaničuje. | Dokler | je kaj sonca, dokler je kaj kopij in strelic | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |