nova beseda iz Slovenije
in odšel. Ko mu je na predrju voščil Janez | dobro | jutro, je skoraj zarežal vanj: »Kje je Miha | A |
te imamo radi. Ampak tako mislim, da bi bilo | dobro | za oba.« »Bom premislil, preudaril,« je jecljal | A |
zakleli, vsa vas, vsa fara in še vi povrhu. | Dobro, | naj le gre, jaz grem tudi, če hočete, niti južine | A |
»Hiša je boljša, kot sem sodil. Mokar to | dobro | ve.In svet naokrog je kaj rodoviten in za les | A |
murni in tu in tam se je utrnila kresnica. | Dobro | dolgo je tako ždel. Nato se je napotil domov | A |
Toliko da nese komatiček ‒ voz teče sam.« » | Dobro, | koj jutri spečem šarkelj, ti priskrbi vina! | A |
Janez je varoval. | Dobro | temačno je že bilo, ko se je vrnila Špela, za | A |
priliznil Mokarju, tako gara in vleče. No, ga | dobro | poznam.« Ančka je bila hvaležna Špeli za odgovor | A |
hišo, za njim mama in ob njej Ančka. »Ali si | dobro | gospodinjila?« je vprašala Mokarica Ančko, ko | A |
Ančko, ko je v kuhinji razkladala kolače. » | Dobro, | mama.« Mokarica jo je pogledala in ni ji ušla | A |
Taki so.« »Saj se mu | dobro | otepa,« je popravila prva soseda. »Naj se mu | A |
sem prinesla, da bi jo spravili v blagajni.« » | Dobro. | Janez je zares priden.Kakor sem ti že rekel | A |
še enkrat ves načrt. . / . / stran 107 . / » | Dobro | je, takole začnem.«Toda ni tako začela. | A |
vzdeli ime hudournik. Tisti Hudournik, ki ga jaz | dobro | poznam, pa ni ptič, ampak tič.Njegovo pošteno | A |
koreninice, po smrekovo seme in po vse, kar je bilo | dobro | za pod zob in prijetno za želodček.Nanosile | A |
strah, da je vstal in šel tipat, če je duri | dobro | zaklenil.Legel je in spet razločno slišal čudno | A |
Ho, jaz pa za nekaj vem. Mm-mm - | dobro! | « Prisluhnila je. | A |
latvice, se vzpela na rob in pokusila. »Mmm - | dobro, | « se je obliznila in že premišljevala, kako bi | A |
kaj, da bi je ne podražil: »Ali je to tisto | dobro | - mm mm - mm?« Lišpavka ni zinila besedice. | A |
namesto šibe. . /\ .. stran 43 . \/ Hodila sta | dobro | uro po strmi stezi in soncu.Hudourniku je lil | A |
Natlačila sta si vivčke in začela moževati. | Dobro | dolgo sta se pomenkovala, preden jo je črednik | A |
se je lovec smejal Liskovi jezi. »Ali se vam | dobro | ponaša, gospod Kališnik?«»Izvrstno! | A |
Zbogom!« S teto sta nato še | dobro | dolgo krpala kvedrovček. Nazadnje ga je Hudournik | A |
da bi ga potoma ne izgubila. Za tolažbo in | dobro | voljo je Hudournik natočil dve čaši vina.Trčila | A |
lajaje kazal zobe. . /\ .. stran 79 . \/ »Kar | dobro | bo,« je bil Hudournik zadovoljen. Prva živa | A |
»Čehelj, ti jih vedno klatiš. Poznam | dobro | tvojo skrbno ženo in pridno hčerko.Žal, da imaš | A |
je smejal, nalil slivovke, da sta trčila na | dobro | zdravje in moževala še in še. Dva dni po tesarjevem | A |
- in jo ponudi zdravniku: »Tole imam!« »Že | dobro. | « Ko sta prišla iz bajte je gospod Kališnik še | A |
z njim: »Kaj boš, revež, silil za njimi? Saj | dobro | skočiš, ali gamsom nisi kos.« Po odpočitku sta | A |
je segel po čutari, se zahvalil, potem pa na | dobro | zdravje krepko potegnil. Hudournik si je pripravil | A |
Ovčar je zbežal po globeli, kjer je bilo še za | dobro | ovco snega.Odkrhnil ga je debelo kepo in pricoklal | A |
škrabljanje in čuden ropot. Hudournik je redno | dobro | spal.Toda tak direndaj mu je bil pa le odveč | A |
Preganjala ga je slaba vest. Kaj | dobro | je vedel, da ne dela prav. Ko se je približal | A |
Lisko je trenil in oko zaprl. » | Dobro | je, oslepel le ne boš,« ga je pogladil po glavi | A |
»Bog ve, kaj si že vse rezal in drl z njim. | Dobro | mi ga umij.« Hudournik je nož umil v čisti vodi | A |
premočen do kože, pa še nahoda nisem dobil.« » | Dobro, | saj vem, da pred teboj nobena moja ne velja | A |
Sekiro imam. Včeraj sem jo nabrusil; kar | dobro | je ostra.« »S sekiro nad zrezke? | A |
šla sama kupovat. Mesarica gospa Slanova me | dobro | pozna in mi postreže.Seveda zato, ker ve, da | A |
planinec bi vas požel in poruval kar vprek. Še | dobro, | da vas ni izsledil,« je godrnjal Hudournik. | A |
Lisko je poskakoval in lajal. | Dobro | je vedel, da nekam pojdeta, če je prijel gospodar | A |
zdaj pojdem. . / . / stran 11 . / Saj pot | dobro | poznam.« »Jaz s teboj ne morem, dokler ne postorim | A |
koleselj, ko mu je razodela, da gre domov v | Dobro | polje, in jo lepo zahvalil, da ga je otela. | A |
prišel in kje se moraš vrniti, da ne zaideš. | Dobro | si to zapomni.‒ Za potrebo si se najokal. | A |
tokom potoka Završnice. Minilo je več kot | dobro | uro.Krave so začele vstajati, odpočile so se | A |
. / . / stran 31 . / LIPA VABI »Človeku ni | dobro | samemu biti.«Tako je zapisano. | A |
puščavnik z njima pogovarja. Zakon, da človeku ni | dobro | samemu biti, potrjuje tudi tak kočar. Še bolj | A |
odkrhnil košček pogače in jo ponudil letnici, | dobro | leto stari kobilici, ki je šla kar za njim. | A |
smehljal župnik. »Toda nekaj več šole bi bilo le | dobro | zanj.« »Verjamem,« je pritrdil oče. | A |
vprašal učitelj. »Moj oče znajo nemščino prav | dobro! | « »Takoo?« | A |
prostovoljno nalogo za tiste, ki smo želeli imeti | dobro | šolsko naznanilo.V nemški vadnici so bili na | A |
V pretrdih pesteh je bil tedaj vsak novčič. | Dobro | se še spominjam, kako je taki beračici moja | A |
jo zarobili, da sem moral priti za vami. Na | dobro | zdravje!’Pirc je trčil z možakom in rekel: | A |
Stric je že zvečer izročil konja Nani, naj ga | dobro | oskrbi, ker mora že pred dnem odriniti. »Kakor | A |
bi šel z menoj na Gornje Štajersko, da bi se | dobro | izučil krojaštva?« Francelj gleda strica Groga | A |
prišli v mesto Judenburg. Stricu je bilo mesto | dobro | znano in je drugi dan, ko so noč vsi trudni | A |
Ali je živina lepo rejena? Ali ji je | dobro | nastlano?Še v jasli je potipal, če ni v njih | A |
Zakaj pije mleko po lijcu?« Oče me je poučil: » | Dobro | si ga zapomni.To je Tožbar, doma iz Trente, | A |
Zavrhom velik, trden čebelnjak. Vedel pa je | dobro | ‒ saj so vsi vedeli ‒ da je medved hud volk | A |
stesal močan čebelnjak. . / . / stran 25 . / | Dobro | je vedel, da je medved čebelam nevaren.Ko ga | A |
uljnjak obrnjen na deseto uro. Na jutro ni | dobro, | na popoldne še slabše.Ob delu pa je že preudarjal | A |
Čebelar je hlod kar pobožal in ga pohvalil: | Dobro | si stražil. Medved je prišel ponoči. | A |
sonce, da se po tej neljubi kopeli posuši in | dobro | ogreje. No, ali je prebrisana ali ni?« me je | A |
Nisem streljal. | Dobro | jutro sem jim voščil in jih vprašal: »Ali ste | A |
priskače bržkone kak star rogač ‒ srnjak.’ ‚ | Dobro | je.Sedaj vse vem. | A |
‒ Zapro naj te!« Ovčarja sem | dobro | poznal.Zelo se mi je smilil, ko se je med jokom | A |
Zato so kobile pustili na planini. Ni še | dobro | pretekel teden, ko se opoldne oglasi na vasi | A |
Drejc, vsak po goldinarju ti dodamo za pašo. | Dobro | si jo izvozil, ko si prignal konje vse rešene | A |
Tudi na strahove niso pozabili. | Dobro | še pomnim, kako se je oče norčeval iz strahov | A |
rekla. »Zato najprej vprašava, ali ste ponoči | dobro | zaklenjeni.« »Vežnih vrat še nikoli nisem zaklenil | A |
storži koruze. Na ravnici pod bregom je bila meni | dobro | znana njiva.»Jazbec!« sem pogumno spregovoril | A |
Tako smo le prehiteli vrano. A še preden smo | dobro | odšli, se je vrana že vrnila in prinesla v kljunu | A |
Jazon, če le ni povest sneta izpod pazduhe.« » | Dobro, | naj le bo Jazon.« Logarju sem podaril goldinar | A |
Daj mi ga. | Dobro | se mu bo godilo pri meni.Moja sestra po prejšnjem | A |
Tak se mi je zdel kakor Jazon. Saj sem ga | dobro | poznal, ko vas je spremljal, kadar ste prišli | A |
tihotapsko potegnil do Škofljice, ki mu je bila | dobro | znana, ker me je vselej spremil, ko sem se vozil | A |
vsi možaki pred kovačnico prasnili v smeh. » | Dobro | mu je zabelil post!« so rekli, ker so že vsi | A |
je prišel sam župan, da brv ogleda. »Prav in | dobro, | « je župan potrdil delo in oba tesarja povabil | A |
Volbenk je res prvi zakoračil na brv. Ker je bil | dobro | vinski, se je zmotil, ko je štel korake.Preskočil | A |
predenj krčmarica in mu posvetila pod nos. » | Dobro | sem te videla.« »Kdor drugim žaga, sam gaga | A |
Takoj si ga je pripravil in začel loviti. | Dobro | so prijemale.Potegne in izvleče veliko ribo | A |
postavila na prodaj Petrusovega konja in ga | dobro | prodala.Nato je jezdila s svojim konjem dalje | A |
Sodniki so vprašali kralja. » | Dobro, | naj pride!« Petrus je kralju vse povedal: da | A |
glavi. Mirno je pohvalil gospodka, da je kar | dobro | počil.Toda takoj je resno pristavil: »Sedaj | A |
»Zelo malo!« . / . / stran 31 . / » | Dobro | sem te zavezal.Ne boš oglušil. | A |
so mu borove veje snele klobuk, da je moral | dobro | daleč ponj. Nič zato. | A |
To je bila namreč nabita puška risanica. » | Dobro, | daj mi tisto.Še nikoli nisem kadil.« | A |
mleka je in kruha, pa kozla molze za mošnjo. » | Dobro | si se odrezal, mojster,« ga je pohvalil hudobček | A |
cesarske malice, ki so mu jo dali na pašo. | Dobro | dolgo se je pomudil pri puščavniku, ki mu je | A |
prepasel. Nekega dne pa mu naroči puščavnik: » | Dobro | poslušaj, kaj se bodo na gradu pogovarjali! | A |
/ odženeš ovce na pašo, jih lepo zastavi na | dobro | travo, ti pa ročno prihiti k meni.« Vid je tako | A |
Šel je k puščavniku in mu vse povedal. » | Dobro | si naredil, moj sin.Jutri pojdi zopet, toda | A |
V kroglico pa bom zapisala svoje ime.« » | Dobro | je,« potrdi cesar. Drugi dan so se vitezi zopet | A |
Starček ga je tolažil: »Ne boj se! Vedi pa | dobro, | da se hudičeva zalega ne premaga razen s postom | A |
hiša visoke. Prišel je romar in pohvalil: » | Dobro | ste naredili.Zažgite grmade in se umaknite na | A |
Pridi in nič se ne boj. | Dobro | delo boš storil meni in sebi in vsej vasi. | A |
Tako se spodobi za slovesnost. » | Dobro | jutro!« Lovec me ni začutil, ker sem šel nalahko | A |
ustnic postavili kvišku, kakor v pozdrav. » | Dobro | jutro!Takó ste prišli, kot pride divja mačka | A |
Dobil sem jo in podnetil kupček suhljadi. Ko je | dobro | zagorelo, je potegnil veter.Nad sedelčkom je | A |
Vedel sem, kaj bo s tvojim ognjem, zato sem | dobro | pazil.Sedaj imaš nauk: Nikoli ne kuri v gozdu | A |
podnetila. Zbudila sva se in ji pridni voščila | dobro | jutro. »Kako se je spalo?« je smehljaje se naju | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |