delo (1.501-1.600)

radi, ne morejo zmeraj postreči. Na polju je	delo,	v hlevu je živina, in prej ko je to opravljeno	A
je preslepila dušo in kakor najbogoljubnejše	delo	je hotel storiti umor ter pokončati človeka	A
in naših mater matere!« »Bodi preklet za to	delo!	« In starec se je penil v srdu.	A
sinovi, pa poprimite, da bo prej dognano naše	delo!	l mMati, pomagajte!l vikne Katrica v svojem strahu	A
Zala vsa bela, kakor bi jo bil z moko posul.l m	Delo	je dokončano,l pravi starec, msedaj pa k počitku	A
sapa. . / . / stran 43 . / mDobro mi dé tvoje	delo,	l pohvali jo Amandus, min mraz je izgubil svoje	A
dekla tudi izpregovori: mT o je pa res moško	delo,	bolnega človeka spraviti iz hiše, posebno takrat	A
mislil,l zakriči Paulus Secundus, mda je to	delo	mazačevo, ki ne umeje drugega nego rožičke staviti	A
zakaj precej, ko gospod fizik opravi svoje	delo,	odrinemo.In po zeleni Zali nizdol me ponesite	A
ali po resnici povem, da mi je v srce dobro	delo,	ko sem stopal mi mo nje.Ej, kaj bi govoril!	A
Pa to ni nič! V Ameriki se dela, to je	delo!	In jaz sem tudi delal.	A
vendar samo zaradi nje vpregel svoje telo v	delo,	kakor bi ga ne privoščil živali.No, hodili so	A
Ostal sem pri Komarjevih, dokler nisem bil za	delo.	In lepo so ravnali z mano in prav prav radi smo	A
Brentač, min ali mislite, da bi mi v grobu dobro	delo,	če bi se drugi ljudje pasli ob mojih žuljih	A
Ni se mi bilo treba bati, da me kdo spozna.	Delo	in trud sta mi bila predrugačila lice in pra	A
kuka okrog ogla! In res, opustil sem vsako	delo	ter zahajal rajši v pivnice, kjer se je točilo	A
tebe tiče to? ‒Al′ te jaz plačujem za tvoje	delo,	al′ ne, te vprašam ‒se me tolko tiče to, ti	A
bi nekaj uric na vročem tropskem soncu dobro	delo	šele tvoji bledi, grajski glavi!« »Si se pa	A
preprečiti, kar ji je zmerom . / . / stran 53 . /	delo	tako težko; in da bo dobra sestra potlej zanj	A
hudega že sama kost in koža, skrb in molitev in	delo	‒ še jesti siromak ne utegne in spati ne več	A
Pater Herand je molčal. »To gradivo je pagansko	delo,	« je naposled rekel.»Za krščanski samostan ne	A
si ravnala, Rodana!« jo je pohvalil. »Dobro	delo	usmiljenja si storila,« ji je pater Konrad kimal	A
sprijaznili, vidiš, in zato se mi tisto dobro	delo	zdi potrebno.« »Saj sovražnikov imaš res že	A
denarja, bi ga morali dati mi, saj bo njihovo	delo	koristilo vsej deželi.« »Bodo,« je Ema dejala	A
vseh vasi, ki jim župani on, in povej, da se to	delo	ne bo računalo za tlako, ki so jo dolžni nam	A
»Nič ne veš!	Delo,	molitev, post; ponižnost, pokorščina in ‒ zmernost	A
neposlušni in uporni. »Kaj se zdaj pride na	delo?	« je stavbenik režal na krdelo Gabrovcev, ki	A
do opata, da bi mu potožil, kdo zavira spešno	delo.	»Nekdo jih ščuje!« je trdil.	A
bila ukleta, moja kletev bo uklela to živinsko	delo.	« »To je pa res!	A
vas bodi!« »Vaš grajski gospod je ukazal to	delo,	« je opat dejal nato.»Po pravici vam povem, vaše	A
opat dejal nato. »Po pravici vam povem, vaše	delo	pomeni veliko pomoč za samostan; vendar vas	A
pripravlja in konjska oprema popravlja. Skrb za	delo	na polju in za red med tlačani je prepustil	A
tlačanom, če je videl, da jim zaradi grajske tlake	delo	zaostaja doma. »Glej ga, saj ni prav napačen	A
nesreča, saj kamen ne vpije. Poglavitno je zdaj	delo	na polju.Tam pa res manjkajo vsi, ki so šli	A
»Zares, kmetovanje je največje, najlepše	delo	na svetu,« je pater govoril, kakor bi molil	A
vas res utrudili; zaspite malo, dobro vam bo	delo!	« Zunaj je bilo patru treba dosti besedi, da	A
in premolknil. Tudi Neža je molčala in svoje	delo	opravljala. »No, pojdem,« je Francè	A
strani; oči so pasle ljudi, hiteče z dela ali na	delo,	in se v otožni ljubezni smehljale širokim in	A
»Nič: nekoliko! Naše	delo	je bilo in je še zmerom tako, da imajo vsi več	A
Le šole v samostanu nimamo več.« »Vse naše	delo	na polju in pri živini pa je vendar velika ljudska	A
je godrnjal pater, ki mu je bilo nadzirati	delo	na polju. »Tlačani se branijo tlake ali pa jo	A
učenjaki. A piljenje jezika mu je bilo znanstveno	delo,	čeprav je bil v naravoslovju še večji učenjak	A
srečni ženin, kaj drugega pa nič več ne.« »	Delo	res nekaj zanemarjam,« se je Linhart branil	A
« »A meni se zdi, da ga je premalo za tako	delo,	znanje mu je premajhno.« »Začeti je	A
stiško moro Krtuco. »Matevžek, nà, pij, dobro	delo	si storil!« se je smehljala skozi solze.	A
doboš ljudi, ki vedo, da je krščansko dobro	delo	usmiljenja, žejnega napojiti; napil pa se nisem	A
jaz bil včasih nejevoljen nanje. Zatopiš se v	delo,	ujameš dobro, lepo misel in jo s peresom predeš	A
molitve, ki brez njih samostana ne bi bilo.« »	Delo	samo je že najlepša molitev.« »Nikar	A
letos v jarmu, še človeka lomi prvo pomladansko	delo.	« »Mene že ne; zdaj še ne,« se je pohvalil Trlep	A
kakor si ti!« »Če ob času dobro ne zagrabiš za	delo,	pa ti celo leto zaostaja.« »E, fant ti manjka	A
obesil puško in se s hlepečimi močmi zagnal na	delo.	Kar je zaostalo zavoljo pohajkovanja, je nadomestil	A
mu nacepim trsak ali pa primem za kako drugo	delo,	da me pokliče k skledi, ko se zvon oglasi.I	A
žejo. Pil je vnovič, drugi dan ga ni bilo na	delo.	Ko se je iztreznil, ni bilo kronic.	A
ne. Ves v skrbeh in močno žejen je hodil na	delo.	Sredi zamahljaja s težko rovnico so popustile	A
odprla in je planila v veliko dobro jutro.	Delo,	ki si ga je znala poiskati, ji je bilo pobožna	A
ne potrebujejo več. In kar čez noč je bil ob	delo	in službene dolžnosti, glej.To ga je močno zmedlo	A
mater, nikoli ji ne bo treba prijeti za domače	delo.	« »Kdo ve?	A
bo zamakala, po ves dan bodo imele sonce.« »	Delo	ob takem vremenu je pusto in hudo; premokro	A
»pojdi in semkaj prenesi, kar imaš! Streho,	delo	in jelo boš imel lepo pri meni.« »Aha,« je silni	A
uslužen je ves gorel posebno za dušnopastirsko	delo.	»Premlad je, da bi pasel duše,« so odmajevali	A
drugi pa telo ‒ Bog obema blagoslôvi dobro	delo!	« VI.	A
kmalu ne bo polizala snega, se bo spomladno	delo	preveč odrinilo.« »Kaj bomo počeli?« je Višenjski	A
»Samo umišlja si, da je bolna.	Delo,	razvedrilo bi ji pregnalo misli na bolezen.	A
tudi Liza je neki pridovna in spešna za vsako	delo.	In sirota je, in rešila se je malopridnega valpta	A
Katarina je dosihmal skrbela za to gospodinjsko	delo,	zdaj ga opravlja dekla.Kar neka mržnja zoper	A
prav in lepo, so vedeli vsi in se razšli na	delo.	Na Medvedjeku so njive bile vse žive.	A
precej v Stično sporočil, da je grad spet zaviral	delo	na Medvedjeku. XXIV.	A
posnel s soro, pa ni mignil nobeden več.« »Dobro	delo	si pa le storil; še pesmi te bodo pele, glej	A
Vasi so oživele. Zahvalne molitve so klečale,	delo	je pelo, ljudstvo je spet bilo mirno in veselo	A
jim zobe ne upamo pokazati!« »Najbolj pošteno	delo	je kmečko delo,« se Repnik spet oglaša.»Tudi	A
pokazati!« »Najbolj pošteno delo je kmečko	delo,	« se Repnik spet oglaša.»Tudi gospod naj orje	A
prestregel Gorenjko in ga šepeče ogovoril: »Dobro	delo	storiš, če mi izpolniš željo ‒ hvaležen ti bom	A
približam, ustrežem in nemara res storim dobro	delo	...«	A
»Mož je v vozi še zdaj. Doma mu zastaja	delo,	osamela žena lahkotno motoglavi.« »Kaj počne	A
storil, človek nesrečni?« »Mislim, veliko dobro	delo!	Pogubil sem izdajavca, ki se je pripravljal,	A
»Naj le pride, ne branim, krščansko dobro	delo	je, obiskovati bolnike.« »Glej, to si povedal	A
Zatorej je Pavle gospodarja vselej rad ubogal,	delo	vselej zvesto opravil; zato sta ga gospodar	A
otrok dal, kaj ko bi ga za svojega vzela? Dobro	delo	bo to in iz fanta utegne sčasoma kaj biti.«	A
vpraša, zato ker ve, da sem skrbna za vsako	delo.	Zdihujem pa zavoljo drugih bridkosti.«	A
pripravil. Če vam je resnica ga vzeti, boste dobro	delo	storili in fant vam bo hvalo vedel.«Pek nato	A
vsak dan je šel prej v cerkev, preden je kako	delo	začel.Zvesto sem poslušal, kdaj bo Svetin šel	A
so šli delat, kar bi kateri znal in kjer bi	delo	dobil.Ljudje, mestni in kmečki, so vse brambovce	A
sukno dela. Ker je gospod videl, da gre Svetinu	delo	dobro izpod rok, mu je dal dobro jesti in piti	A
mirno in oblastno ukazovati in porazdeljevati	delo.	Mimogrede se je zablisnila Plamenolascu misel	A
za novo kolišče ima sedaj dovolj. Samo trdo	delo	ga čaka. Pod noč se je Jelen vrnil v svoj drevak	A
in iztrebi laboda in tako prihrani Sinjeoki	delo,	ko je zaslišal iz megle udarce vesla.Le kdo	A
vodnih oreščkov in jih pričela nabirati. Pa ji	delo	nič kaj prida ni šlo od rok.Venomer je morala	A
stala poleg Ostrorogega Jelena, ki je odrejal	delo	in ukazoval, kakor bi bil on gospodar kolišča	A
močnejšemu branil skrnobno kakor ris. Prvo	delo,	ki ga je bil opravil Ris za Jelena, je bilo	A
se pa sami ponudili in kakor igraje opravili	delo,	s katerim bi se bil sam z Risom nekaj dni mudil	A
Prihitel je izpod šotora in brž poprijel za	delo.	»Čaj, bom jaz, ki dokaj laže kakor ti.«	A
neprenehoma plapolal ogenj. Odrasle je pa ogrevalo	delo.	Izmed vseh, kar jih je bilo nastanjenih na kolišču	A
ogrodje. Od takrat naprej je Ostrorogemu in Risu	delo	šlo urno izpod rok.Skladi okroglih goli so dan	A
smel. Mu je Brkati Som odkazoval vedno drugo	delo,	ki pa ni skoraj nobenega opravil.Se je znal	A
navidezno potepeno kakor ozmerjan pes odvlekel na	delo,	katerega se je pa spet samo pritaknil in se	A
matere še nista bila. . / . / stran 187 . / Za	delo	je bil kaj pripraven, za navihanost pa še bolj	A
Celo vesel je bil.	Delo	mu je šlo od rok, kakor se ni nadejal. Izdolbeno	A
se pridrsali. Navihanec jih je brž vpregel v	delo.	Časa so imeli na pretek.	A
Jelen sam je le redkokdaj mogel prijeti za	delo.	Je imel preveč opraviti z ukazovanjem in nadziranjem	A
pripravljenih na rop, morijo in požig. Za kaj prida	delo	je pa redek kdo med njimi.S tistimi se utegnem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani