dečko (52-151)

kontrolorja Aleksandra Kurnika Vlado je res fin	dečko,	narodnjak skoz in skoz in naprednjak, sploh	A
S polno mrežo prek hrbta se je vrnil. »Vrl	dečko,	« ga je pohvalil gospod ravnatelj, »lahko ostaneš	A
Ravnatelj se mu ni mogel načuditi. »	Dečko,	ti imaš posebne oči!S takimi očmi boš hitro	A
lastnosti, nego je nehvaležnost ... ali ti si pošten	dečko,	vate zaupam. Pij!«	A
duši Moj prijatelj Pepe je bil čisto dober	dečko,	imel je trdna načela in vse, pa je zašel v lahkomiselne	A
besedah in je škoda, da je moj žep gluh. Toda je	dečko	skavt in je previden in je govoril tako, da	A
veljavna, in skoro mislim, da jih bo dosegel ‒	dečko	ima jako koristne zveze s svetim Miklavžem in	A
požirek, sifon, slatina, malinovec, limonada.«	Dečko	posluša mokre besede, in če mu žeja ne odneha	A
. / stran 12 . / Tako je pripovedoval naš	dečko	in žarelo mu je lice od prijaznih spominov.	A
potrla sinka, pa je dobrohotno dejal: »Stoj,	dečko,	veš kaj?Pravkar sem čital v novinah, v vseh	A
najboljša bo vrgla petsto dinarjev. Daj, potrudi se,	dečko!	Sreča te išče, um ti je dan!	A
že tedaj, ko so bili Francozi pri nas, krepek	dečko,	me je učil: »Žival natančno ve, kdo jo ima rad	A
»Dobro! Moški	dečko	si, mordà te išče sreča.Vzamem te s seboj ‒	A
in kopje velja! Ti si zanič, starec, ampak ta	dečko	bi zalegel.Prodaj ga!«	A
nebu. »Na bese, kaj preklinjaš in prisegaš,	dečko?	« Pred Iztokom se je pojavil Radovan. »Oj, očka	A
Dobro igraš! Imeniten	dečko!	« Epafrodit ga je hvalil v srcu, groza je ponehavala	A
zgodilo?« Manjši od obeh miličnikov, okreten	dečko	z močnimi črnimi obrvmi in gosto grivo enakih	A
Z njim sva si posebno dobra. Rečem vam, zlat	dečko!	To bo še nekoč mož na svojem mestu.	A
»Glej, glej! To me veseli,	dečko!	Samo nekaj ti povem: ne šele spomladi, nemudoma	A
Edino mojemu sinku - temu lahko zaupate, čvrst	dečko	je!Povejte mu ob priložnosti in na primeren	A
Pozoren pogled ga je zadel. »Čigav si,	dečko?	« »Gradnikov,« je odvrnil Lovrek, zardevaj	A
zložljivi stol na nahrbtnik. »No, Bog s teboj,	dečko!	« se je poslovil. »Ne pozabi, kar sem ti dejal	A
odpravljajoči učenec četrtega razreda, pogumen	dečko	s prijetnim in odločnim obrazom, ki je danes	A
mu s tolažečo besedo prigovarjal. »Vstani,	dečko!	O vsem se pogovoriva!«	A
svojemu spremljevalcu. »Torej tako je s teboj,	dečko!	« je menil grof zamišljeno in se spet obrnil	A
Lovrek ni vedel, kaj bi odvrnil. »Sedi, sedi,	dečko,	ti moje živo nasprotje! Zdrav, močan in zal	A
na lica kapljale solze. »In zdaj, dragi moj	dečko,	kratko slovo!Bodi srečen in ostani, kakršen	A
Vidiš, vidiš! Razsoden	dečko	si!Zlato pa že, zlato...	A
Petnajst let in dalj ni videl Gjuro domovine.	Dečko,	krepak in zdrav, dela in sreče željan, se je	A
da je nocoj vaša, pa sem došel ... « »E, dobro,	dečko,	« ga sprejme gospodar.»Na, sedi in kaj povej	A
»Si že pravi. Vrl	dečko	si, mojega leva kri ... Bog te sprejmi, sinko	A
Kristina. Doli je pri mojih zvestih, brhek	dečko,	moja edina sveža misel na mrtvi straži ... «	A
seboj bi vzel ponositega pobiča! Janžek bo brhek	dečko.	In Trojan, ta ti je nasekan, ta.	A
pogledi so se srečali. In kakor, da zahteva	dečko	odgovora od Anice, se ji je zazdelo, in nekaka	A
»Ali nimaš mame?« »Imam!« je odvrnil	dečko.	Glas mu je bil tožen in Anica ni mogla razumeti	A
meni.« »In kaj sta govorili?« se je zanimal	dečko.	»Sta rekli, da sem sirota, da sta mi	A
Kaj pa Anže?« »Vidiš, to je	dečko.	Za kočijaža ga vzamem.	A
še nisem imel. Je nekod iz slabe hiše, pa vrl	dečko!	Pa glej ga no, saj je tu!«	A
Anže je moj brat, ali ga poznate?« je vprašal	dečko.	»Poznam ga,« je dejal Luka, »na Peči	A
Luka kvišku, »kje je?« »Ne vem,« je odgovoril	dečko,	»mislil sem, da veste vi!« »Jaz?	A
mogočen kos od hleba, ležečega na mizi. »Tu imaš,	dečko,	in jej!Potem pa stori, kar ti je ukazal sveti	A
spuščamo na smrt obsojene hudodelce. Bog te varuj,	dečko,	da mi ne prideš kdaj v roke!Po vrvi ga spustimo	A
blo nobenga, pa če kšne besede še ne poznaš ‒	dečko	s prečko,« se je namuznila in se zagledala v	A
pijem, ko se okradeni tlačan joka?« »Kdo pa si,	dečko?	« so se zabavali še bolj.»Pa ne, da si gosposki	A
tako neumna, da ga ne zapodi! Instiktivno je	dečko	Nandeta sovražil, da mu niti odgovarjal ni,	A
sam bog zna, kdaj ju zopet vidim! Pojdi sem,	dečko,	kako ti je ime?« Rekoč, zvabi malega Pepčka	A
da se je vse v meni smejalo. Prav kakor kakov	dečko.	Ne bi bil mislil, da je tako pametna.«	A
bi bil včeraj opominjal in bi vam bil rekel:	Dečko,	pusti to v gradu.Nimaš nobenega pravega upanja	A
gleda smehljaje se za njim in mrmra: »Pošten	dečko,	ali mlad.« Z brzim korakom meri Lisec pot proti	A
varuje dom in ženo in kopo otrok. Hajdi nazaj,	dečko!	To seve le, ako mi niste kakove bedastoče naredili	A
vinca sedela, začne Zober: »Jaz sem bil živ	dečko,	ko sem bil mlad.Dasi sem bil kmetskega kolena	A
iz kraja v kraj, od vasi do vasi. »Slušaj,	dečko,	« pravi cigan mlajšemu, »doboš si danes lahko	A
jutri zjutraj. Videl bodeš, kak čvrst in lep	dečko	je postal.« Zdaj vstane Samorod in zakliče.	A
tla, da luč ugasne, svečnik glasno zaropota,	dečko	v posteljici se zbudi in začne jokati, psi zunaj	A
imajo in vidijo ženske na tebi; res si čeden	dečko,	nič ti ni reči, ali mi drugi smo vendar tudi	A
vreči. Mali Štefan pa je postal res krepak	dečko.	Ko je bil malo odrastel, oče Jurca ni pozabil	A
preobrnila. Hrum in ropot po hiši in eno uro star	dečko	v zibeli je zagnal glasen jok. »Kaj pa je?«	A
prav, da sem bil tedaj še majhen, brezskrben	dečko.	Kaj so bile meni mar lepe oči?	A
delo gotovo. Zraven njiju pa je čepel petletni	dečko;	Matejka so ga klicali. Ko bi imel pipec, urezal	A
sedaj na Skaručni bo ravno tako, mislil si je	dečko,	tudi kaj goslic in piščalk, in ko je domov vlekel	A
vedno bolj temno. Dasi Marko ni bil bojazljiv	dečko,	vendar ga je začelo silno skrbeti, ko poti ni	A
bolj radoveden. »Umrli!« zajavkal je ubogi	dečko	in jel jokati in tuliti na glas. Dolginu se	A
ostal?« »Oh, saj sem bil na Znojilah!« odgovori	dečko.	»Da, pa to so druge Znojile nego naše, nego	A
Plahtaličeve pravljice o svojem vdovstvu.	Dečko	Amor in njega podložni zli duhovi so se že jako	A
in zateza tudi tako čudno, ko govori.« »Lep	dečko;	in krepak je tudi in močan.« »Ali ste	A
kajti bil je Ivan nepokvarjen in jako čeden	dečko.	Zdel se ji je resda močno fantastičen, ali mladenke	A
letih. Francelj Omejec se je pridno učil, bil je	dečko	vzornega vedenja, ali ne posebno dobre glave	A
ostal do desetega leta. Bil sem jako razposajen	dečko.	Smrdelo mi je vsako delo, tem rajši pa sem pohajkoval	A
ljubezen, sem imel sedemnajst let. Bil sem šibak	dečko,	majhne rasti, na oči še na pol otrok.Dobro sem	A
zasmejali in rekli: ‚Jožek, ti si tako pameten	dečko,	pa se ne domisliš neumnosti take vere!’ Jaz	A
in mu želi srečen . / . / stran 25 . / pot.	Dečko	je zdaj bolje pazil in ni več zašel.Domači so	A
zamere in slabega suma. . / . / stran 101 . /	Dečko,	proti kateremu je sedela, je bil bogme vreden	A
goldinarjev in Pavel je bil visok, raven, krasen	dečko,	v obraz mleko in kri in tako močan, da se ni	A
vse izteklo ... Kekec, ti si resnično prebrisan	dečko!	Kdo bi si bil izmislil kaj takega kot ti?	A
bil izmislil kaj takega kot ti? Res, pameten	dečko	si.Da bi le ostal vedno tako pameten!«	A
sem si, da si velik nepridiprav. Pa si vendar	dečko,	ki ima glavo na pravem koncu.« Kekec se je muzal	A
ni dobro, da je prišel Kekec k nam? To ti je	dečko!	Vesel in pogumen kot nihče.	A
laseh in mu je rekla: »Kekec, oj, Kekec! Ti si	dečko,	da ga ni takega na svetu ...Pa kako naj ti povrnem	A
da te branim proti vsem sovražnikom?« »Ah,	dečko	moj, kaj mi to pomaga?Rekla sem si, da ne maram	A
se pomeniva dalje. Zdaj pa pojdiva, moj ljubi	dečko	dani se že in treba se je ločiti.« XIV V samostan	A
moral odriniti v krtovo deželo. Bil je dober	dečko	in škoda je, da je moral tako mlad v pekel.	A
pisma pri sebi. Posebno Rovana so se lotili, a	dečko	se je branil kakor medved. Veste, svetli gospod	A
mrmral celjski grof. »In v tem boju je bil tale	dečko	ranjen?« »Še prav hudo.	A
več nevaren, četudi je zal, pogumen, in vrl	dečko.	« Namesto, da bi bil opravil večerno	A
njim in se ni ganil. »Tako govoriš z menoj,	dečko,	« je hreščal opat in s tresočo roko prijel Rovana	A
živina, kadar je poleg ženske. Sicer pa prekrasen	dečko.	Rad ga imam ...	A
Skoraj bi bil pozabil jesti in piti, hehe!«	Dečko	je prinesel pijače in žemelj.Mataj pa je iztrebil	A
zajokala naglas. V smrtnem strahu se je izpulil	dečko	ciganki iz rok, zdirjal iz šotora k priklenjenemu	A
ki je pozorno motril modrookega Omarja. »Ta	dečko	ni vaš?«Govorečemu se je dvigala in spuščala	A
dobil Omarja. Zaradi ozkih rešetk na oknih	dečko	sprva ni mogel razločevati vseh stvari v mračni	A
živino že stari Ilirci, roparski pastirji. Reven	dečko	je nadzoroval veliko čredo belorunastih ovac	A
»Že dolgo ga nisem videl.« »	Dečko	se krasno razvija,« je odgovoril Osman paša	A
nenavadno zanimanje. »Albert je zlata vreden	dečko,	res zlata vreden dečko,« je mrmral ob delu.	A
Albert je zlata vreden dečko, res zlata vreden	dečko,	« je mrmral ob delu.»Ko bodo slike oziroma reliefi	A
kovačnico in pozdravil, ga je kovač vprašal: »Ej,	dečko,	kaj bi rad?« Markec je odgovoril: »Kovaštva	A
mislim, da se že napije, ali ne!« »Ti si srčen	dečko!	« pravi gospodar. »Rekli ste, da mi pokažete	A
pel, ko pa si grem nevesto iskat!« mu odgovori	dečko.	»Morda pa le najdem tako, ki bi vzela siromaka	A
oglasi in zveš vse drugo.« . / . / stran 198 . /	Dečko	se lepo zahvali za dober svet in gre dalje,	A
sedi sedem goslačev: šest črnih in en bel.«	Dečko	res vzame ključek, ki je bil ves zlat, gre domov	A
kožo največji volk. V tem hipu je postal lep	dečko.	Nato si slečejo kožo še drugi in se vsi spremenijo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 52 152 252 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani