dalje (101-200)

sebi nego ljubezen, ljubezen, ki ga je tirala	dalje	nego vsakega drugega. ZORISLAVA A ne razlagaj	A
možmi skrbeti. ZORISLAVA Čujem te, Tugomer,	dalje.	TUGOMER Zorislava, take te nisem pričakoval	A
veš, da mi je vselej ljubo, kadar prideš in če	dalje	pri nas ostaneš.Ali če ne ostaneš rad, če hočeš	A
narobe. Oprostita, gospoda, da sta morala	dalje	čakati, nego li treba.Moji sluge bi mi bili	A
rovanjem. Najprej mora moja biti, potem da vidimo	dalje.	‒ In že zdaj očetov ukaz, da jo naj iz svoje	A
ker ti si . / . / stran 57 . / mlajši in bodel	dalje	užival veljavo svoje rodbine nego jaz. FRIDRIH	A
HERMAN Bode li brž sodba? Čemu še	dalje	čas tratimo? Dokazila so končana!	A
mladi, ki smo... Alenka ga podpira in vodi	dalje.	Za božjo voljo, kako si pijan!	A
cvêtejo, dišíjo, Anki mladi ne odgovoríjo. Stopa	dalje	po stezíci Anka, Ból premišlja svojo brez prestanka	A
‒ Ne! Napréj v samôto,	Dalje,	dalje v gluho tja tihôto Po neznanih potih,	A
‒ Ne! Napréj v samôto, Dalje,	dalje	v gluho tja tihôto Po neznanih potih, temnem	A
stran 94 . / Ukrajinska duma »Kám, oča mènih,	dalje,	kám? Le noter, noter v dvorec k nam!	A
Voda tá-le bistra je Savínja réka, Jedno úro	dalje	reka že neháva, Tamkaj ž njo se druži sestra	A
pred jamo na grobih dekleta stoje in raka. Iz	dalje	pa mlad se ozira mož na belo rako, na venec	A
Pustite me, starši, da pohitim do mlina in h grobu	dalje	od mlina. Na grob zasadim naj cvetje novó, kropim	A
ne da, naj tudi vsako željo ti izpolni. Čim	dalje	se od brega voziš v čolni, tem večja se odpira	A
srce ti, ‒ Ker tebi tak sem trn očem, imej še	dalje	me na sveti!« Literat V nobeno družbo vabljen	A
hotel. zdaj žanješ sad radovednosti plevke. Le	dalje!	V osrčju je zemlje kotel, ves v ognju, na daleč	A
premalo, premnogo ljubljenim verjel. In tako	dalje	‒‒. Kaj bi pravil!	A
potok teče skozi mesta in vasi. Težke brode	dalje	nosi, nosi ladije težké, vendar tiho, mirno	A
In šele ti...« Toda nisem ji mogel praviti	dalje	historije te; smeh je ušel pri očeh nagajivih	A
Zastonj!... Visoka stena je med nama, ki nihče	dalje	in vrhá ne ve ji... Ti rada bi služabnika v livreji	A
\ .. stran 156 . \/ II Dovolj je, demon,	dalje	ne govori in duše mi s klevetami ne mori ti	A
z njim.« »Oj bistroumni paša ti, al smem te	dalje	vprašati? Pa kaj bi storil moj gospod, če več	A
‒ To reče, hitreje sta se zasukála, in	dalje	in dalje od póda spustila, na bregu Ljubljance	A
To reče, hitreje sta se zasukála, in dalje in	dalje	od póda spustila, na bregu Ljubljance se trikrat	A
starka Kupído! tí in tvoja lepa starka, ne bóta	dalje	me za nos vodila; ne bom pel vajne hvale brez	A
Tíhi kralj je na bregóvih vira sveti mir.	Dalje	gledaš, hítrejše umíra sveti mir. Ko	A
je čàs.“ In veča se šumno vrvenje, in	dalje	vsa tolpa divjá; na čelu pa stari Uzmattha	A
ljubček; tod je hítel res; iz vasí je bežal	dalje,	dalje v črni les.“ Poprašuje temno drevje	A
je hítel res; iz vasí je bežal dalje,	dalje	v črni les.“ Poprašuje temno drevje:	A
bežal človek smrtnobled, in iz jezera pa	dalje,	dalje v drugi svet ...“ ”O postoj, da	A
človek smrtnobled, in iz jezera pa dalje,	dalje	v drugi svet ...“ ”O postoj, da te objamem	A
škapulír krog vrata, v prsih kamenito srce ...	Dalje,	dalje po življenja blatni cesti; kdo bo prvi	A
vrata, v prsih kamenito srce ... Dalje,	dalje	po življenja blatni cesti; kdo bo prvi?	A
ne bíjem z róko, bíjete me z bičem vi.	Dalje,	dalje do prestola čez mrličev mrzla trupla	A
z róko, bíjete me z bičem vi. Dalje,	dalje	do prestola čez mrličev mrzla trupla;	A
domom; zame ni več pota ne cesté, ti greš	dalje,	komaj še te vidim, v soncu se bleščijo ti	A
neizmerna se zgrinja pred mano, vlak hití	dalje	čez rosno ravan. Zašumelo je zeleno morje	A
veselé in se tudi ne kesajo, temveč grešé venomer	dalje,	kakor da bi mlatili ali opravljali kakšno drugo	A
kosila ne dobí.“ Pes boléstno zaječí -- sodba	dalje	govori: ”Ker je maček psu obljubil, da	A
preganja ga lahkó.“ Muc obupno zaječí -- sodba	dalje	govorí: ”Pismo so pojedle miši; naj bojé	A
temni globini. Čuj, mrmranje čudno se čuje 'z	dalje:	”Svet, bolehni starec, krivično sodiš --	A
halje in mrzli sever z drevja ti odnaša listje	dalje,	dalje ... Kaj sonce je ponehalo te greti s svojimi	A
mrzli sever z drevja ti odnaša listje dalje,	dalje	... Kaj sonce je ponehalo te greti s svojimi poljubi	A
tak tajna, tak mrzla kot tvoja mladost. Iz	dalje	polna hrepenenja, umre v bližini že tvoj čar	A
... Prostrane	dalje	mrak molči, prši sneg, zamrzava ... ah, v srce	A
pisani gaj, razmaknite, cvetoče se gore, duša	dalje	bi, hej, dalje, da tam razbučati se more! Sam	A
razmaknite, cvetoče se gore, duša dalje bi, hej,	dalje,	da tam razbučati se more! Sam Še brezmejna	A
... Prostrane	dalje	mrak molči, prši sneg, zamrzava ... ah, v srce	A
dni, polnih borb, polnih ječanja! Tiho, tiho	dalje	sanja noč z bleščečimi očmi. Srpan Že dan	A
komaj da križ še stori. »Divja plav! ... « a že	dalje	prek smleških dobrav, prek cerkev, vasi, zapuščenih	A
vrbe razčesani okamenijo večni onkraj mrtve	dalje	obmolkli osami; zadnje oktobrske noči v kapelici	A
lokom profila z otrplimi slovesi v neizsanjan	dalje	uklet brezbrižni zmeraj raztaplja med prelive	A
se je vleglo na prod. Reka šumlja brez dileme	dalje.	Njej se nič ne more zgoditi ‒ pot je izdolbena	A
Prešernovič je, kdor ljubezen peva; ljubezen	dalje,	čut je subjektiven: med subjektivne ergo naj	A
zadremala; Ti kos pa v seči cveteči poj, Da bodeva	dalje	in slaje spala!” O zakaj si se mi vdala, Ti	A
dete! Le hitro spet v roko popotni les, Pa	dalje,	dokler ni prekásno! Obriši solzé si, deklè!	A
oví; Lahko plavaj, ladja moja! Da mi serce	dalje	spi. Katera voda, Rena voda!	A
mu, ostani zvésta! Solzeče prosi te okó; Ni	dalje	meni tukaj mesta, Rokó podajam ti v slovó.	A
se v poslednjem žari; Nikar ne miluj me, ko	dalje	grem, Rokó mi podaj, pa bog te obvari! Spremljala	A
‒ Pa kaj je to? luč solncu rase, Če	dalje	veča je svitloba, Da bi peklenska te hudoba	A
... Le	dalje,	le dalje, vedno naprej, Naprej do bele Ljubljane	A
... Le dalje, le	dalje,	vedno naprej, Naprej do bele Ljubljane; Odpira	A
dvoje sivih vran je odletelo v južno stran. Iz	dalje	čul sem kakor rekviem: »Kaj bo z Japonsko, kaj	A
Matjaž Bradati kralj Matjaž le spi, spi in bo še	dalje	spal, njega sploh ni, samo naš strah ga za rešnika	A
zori, pridi ga brat!« Nasmehnem se rahlo in	dalje	prebiram popisane akte, zapisnike sej, ko da	A
v njih ter odnesli srečo in breme življenja	dalje.	Morda je zato ta noč brez jutra lažja.	A
našega življenja, bodo muke naših otrok živele	dalje.	Hotelske postelje Rada imam ravne, hladne	A
Počaka na brco ali na psovko potem steče	dalje.	Teka ves dan in teka vse dneve: v levem očesu	A
za tretjo goró planina dviguje v nebó se, iz	dalje	srcé omedleva na njó, obrača na njo mi oko se	A
požar, ki z oken šviga. In votlo kot grom iz	dalje	grmi srdito in bridko junak govori: »Star ribič	A
vzpenja v breg, že sredi je gore visoke, le	dalje	bori se, naj pada sneg, saj jutri je dan že	A
takó vesele nikdar mi ne bodo več. Mrzle z	dalje	mi brlíjo, brez občutka migajo; zvezde nič ne	A
/ stran 67 . / Siv oblak po nebu z vetrom	dalje	plava, plava v lepe kraje, kjer se vije Sava	A
/ stran 81 . / Log za log se skriva, ladja	dalje	plava. Duša ljubezniva, bodi stokrat zdrava	A
je. Če teče bolj, če bolj hiti, klic vedno	dalje	se glasi. »Počakaj, ljubček moj, postój, postój	A
ker svet postaja megleni nasad. Do tu, od tu	dalje	ni več iskanj, le roža črna, roža sveta postaja	A
tiho razlije zlati svit jutranje zarje ‒ šel bi	dalje,	pa že čutiš, da si ubit. Kakor da se zarja rani	A
sladko, iz sence volhke je in iz drobtin. Iz	dalje,	iz duha v meso, telo bližina bo prenesla meč	A
prečne. Na ramo mi rubinasti strnad leti iz	dalje	angelske in večne. Draguljasti klobuki in snetjavi	A
svetuj, če že ne moreš pomagati!« Nisem se	dalje	upiral materini želji in sem se napotil k Žokovim	A
zdravila naj se izvrši, jutri se pogovorimo	dalje.	« V slovo sem ponudil bolniku roko.	A
ne za može mojega kova.« Narekoval sem mirno	dalje,	kakor da sem preslišal njegov ugovor, in določil	A
jutranji sprehod, po končanem delu naj odrine kam	dalje	ven v prosto prirodo.Kavarni s prijateljsko	A
Ker ti teh stvari ne poznaš, zato kar ubogaj	dalje!	Jutri pojdeš pred pisarno na sprehod samo v mestni	A
Saj ni umrla. V Toni bo rohnela	dalje...	Ko se vračajo s pokopališča, jo sune	A
Toni odgovarjati; pa se premisli in stopa mirno	dalje.	Janez kriči za njim:	A
« - Obrne se zopet k Čelharju in mu razlaga	dalje	o očetovih namenih, pijano jecljajoč...	A
zopet sili v starega, naj bi se takoj peljala	dalje,	da bi bila ponoči že nazaj.Petru je mučno.	A
Žezlu’? Dobiva, da bo vredno?« draži Čelhar	dalje;	o Porenti je namreč znano, da prevoha vsak dan	A
nevesti, po njeni starosti, postavnosti in tako	dalje;	onega skrbi bolj dota, nevestini tisoči ali	A
blagor v Trstu. Dobro, jutri zjutraj od devete	dalje.	Vrhovni komandant Benetk.«	A
kapetan Vučetič odredil, naj vozi z vso močjo	dalje	in preide vse avstrijske in italijanske mine	A
Nemci, Madjari in Italijani da so odpuščeni.	Dalje	še poroča o razbitju avstro-italijanske fronte	A
mimo trga in se ni ozrl po očetu, drobil je	dalje	vse do Zelenega mostu.V Prosti luki je sameval	A
da bi bila za deklo takim fašistom. In tako	dalje.	Tako žurnal štev. 2451, nato 2452, 2453...	A
nekdo sunil od zadaj, je Jean mirno obvezoval	dalje.	Tedaj sem se nasmehnil, kakor da je Jean odkril	A
»Da,« je rekel. A zdaj mora	dalje,	ne da bi opazila, kakó mu je njena razlaga pri	A
vsak trenutek nevarnost za razkol. In tako	dalje!	« »Takšna zgodba bi prav gotovo ne imela veselega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani