da (601-700)

Jerca, to iglico so ti gnádljivi gospod dali,	da	jo imaš Nežki nesti?S to iglico je bilo neko	A
bilo neko pisemce zapečateno, kajne? Vidiš,	da	vse vem. JERCA Zakaj me pak vprašaš, če vse	A
praviš: »Jerca, daj tole iglico Nežki in reci ji,	da	ji bom drugo pod veliko lipo povedal.« MATIČEK	A
Lipo. Potlej so še zraven postavili: »Glej,	da	te nobeden ne bo videl.« MATIČEK Jih moraš	A
MATIČEK Jih moraš ubogati, Jerca. To je dobro,	da	te nobeden ni videl.Le lepo jih ubogaj; povej	A
Zakaj bom pak kaj drugega pravila? Ti meniš,	da	sem otrok? Steče.	A
je prej Matiček rekel: »Če mi je namenjeno,	da	moram vendar goljufan biti, tak se bom podal	A
katera z iglicami kupčuje, am tiče, jim povem,	da	še nisva tako blizu vkup, da bi nárazen ne mogla	A
tiče, jim povem, da še nisva tako blizu vkup,	da	bi nárazen ne mogla.‒ Tak pod lipo tedaj, pod	A
morebiti, te je pak že zmotilo. Kdo ti je povedal,	da	hoče ravno tebe goljufati?Al si že vse preudaril	A
ravno tebe goljufati? Al si že vse preudaril,	da	jo kmalu tako tjavendan obsodiš? Al veš, da	A
tjavendan obsodiš? . / . / stran 112 . / Al veš,	da	se bo tudi gvišno pod lipo znašla?Zakaj?	A
Kaj bo delala? ‒ Ljubi moj sin, sem misil,	da	si bolj preudaren. MATIČEK Imajo prav, očka	A
dobro pregledati, potlej šele obsoditi. Zadosti,	da	zdaj vem, kje imata vkup priti.Bog jih obvari	A
NASTOP Žužek sam ŽUŽEK Tudi tebe. Upam,	da	se ne bo prenaglil.Zdaj moram narpred Nežko	A
prenaglil. Zdaj moram narpred Nežko iskati,	da	ji vse povem. ‒ Meni bi bilo žal, ko bi se ta	A
pak v utico ‒ boš županovo Jerco notri našel ‒	da	je strah ne bo.K Budalu.	A
Vsi roge nosite, vsi! ‒ Razloček je samo ta,	da	eni vedó, drugi pak ne.‒ ‒ Skoraj bi jih bila	A
kakor je človek sam na sebi, tak ne bo vreden,	da	bi on meni služil.‒	A
Nežka na strani TONČEK poje sam pri sebi:	Da	polna plamena ljubezen ognjena razd′jala me	A
‒ Ovbe! Neka ženska je ‒ GOSPA posluša:	Da	bi ga vendar! TONČEK jo ogleduje: Meni se	A
vendar! TONČEK jo ogleduje: Meni se zdi,	da	je Nežka. GOSPA na stran: Ko bi moj mož	A
h gospe: Oh, Matička se ne bojim; saj vem,	da	njega ne čakaš. GOSPA Koga pak?	A
njej. TONČEK Al te ni danes baron prosil,	da	se imaš tukaj znajti?‒ Sem že slišal, kadar	A
Aj ti tat! NEŽKA na stran: Zadosti,	da	je študent. TONČEK hoče gospo objeti.	A
hoče gospo kušniti, pak ravno ujame Tončka,	da	njega kušne. GOSPA gre na stran.	A
MATIČEK se bliža: Zdaj bom ‒ BARON meni,	da	k Tončku govori: To je za tvojo pokorščino	A
‒ Gre na stran in se riba po licu.	Da	te vendar!‒ ‒ Ni dobro, kadar se preveč sliši	A
prenaglo! . / . / stran 120 . / Kaj menijo,	da	sem jaz ‒ MATIČEK na stran: Lepo, lepo!	A
brani, kar odbija ‒ i kaj vem! ‒ Žené menijo,	da	je vse storjeno, kadar nas ljubijo. Komaj začnejo	A
včeraj, jutri kakor danes in tako večno naprej,	da	smo mi siromaki hkrati siti in lačni. GOSPA	A
naturo prenarediti, če moreš. Naša dolžnost je,	da	žené dobimo, in njih ‒ GOSPA Njih dolžnost	A
Vzemi še ta prstan in nosi ga za znamenje,	da	me ljubiš. GOSPA se prikloni: Nežka vse	A
Nekdo prihaja; pojdiva ta čas noter v utico,	da	mimo odide. GOSPA Brez luči?	A
Neumni možje, kateri druge ljudi najemajo,	da	bi kaj izvedeli, če jih žené ne goljufajo; vendar	A
žené ne goljufajo; vendar minejo cela leta,	da	nič ne zvedó. Od mene bi se učili, od mene	A
hodi. Vsaj vem, pri čem sem ‒ to je dobro,	da	ne maram veliko zanjo. NEŽKA se počasi bliža	A
bom zažvižgal. Prste v usta vtakne, kakor	da	bi hotel zažvižgati. NEŽKA se sili tako	A
z jezo: Kdo je? Nekdo, kateri si vošči,	da	bi ga bila smrt zadavila, preden je bil rojen	A
premislil? MATIČEK Vse sem premislil ‒ NEŽKA	Da	ljubezen ‒ MATIČEK Naj mi dajo njih ročico	A
štimo, mu dá za úho: To jo imaš! MATIČEK	Da	te zlodej!Ta je bila dobra!	A
Le tepi ga! In kadar ga boš tako stepla,	da	bo ves črn, tak vsaj svojega tepenega božčka	A
zastopi, namesto moje gospe ‒ MATIČEK Kaj meniš,	da	te nisem poznal? NEŽKA se smeje: Poznal	A
kako jaz zdaj tebe tukaj najdem? Menil sem,	da	si z njim v utico šla. NEŽKA Ti si trapež	A
nastavljeno, pak si se ti ujel. Kaj sem jaz kriva,	da	se namesto ene lisice dve ujameta? MATIČEK	A
NEŽKA Boš dobil! Pokaže z roko, kakor	da	bi mu hotela za úho dati. MATIČEK O kaj,	A
gladiš ‒ al baron, baron ‒ ta me je préd póčil,	da	sem tri lune videl. NEŽKA Prevzetni človek	A
moja dolžnost; na kolena se vržem in spoznam,	da	sem proti tebi osel. NEŽKA se smeje: Ubogi	A
Ubogi baron, kaj si je prizadel ‒ MATIČEK ‒	da	je svojo ženo dobil.Zmeram kleči.	A
‒ Ha!	Da	bi zdaj meč imel!Se bliža.	A
udari. MATIČEK Pojdiva v to utico; saj vedó,	da	ne morem čakati. BARON na stran: Vsi hudiči	A
Poprejšnji, Žužek, Zmešnjava ŽUŽEK Meni se zdi,	da	je baron.Kaj neki vpije?	A
Tončka ven zvleče. Moja sreča je,	da	z njo otrók nimam!‒ Jaz bi jih zadavil.	A
Poprejšnji, razen Budala BARON Bomo videli,	da	ni fant sam noter bil. TONČEK Saj bi se tudi	A
se ne bojé, vaša gnada, jaz jim dober stojim,	da	se jim ne bo nič hudega zgodilo. JERCA pride	A
baklami in godci. MATIČEK migne godcem,	da	imajo jenjati. GOSPA se vrže pred baronom	A
že dobil, kar ti sliši. Pokaže z roko,	da	mu je za úho dal. TONČEK Jaz? MATIČEK Vaša	A
se naveličal; vsaj danes boš moral spoznati,	da	moja ljubezen proti tebi ni bila vsakdanja.	A
Ljuba moja, povej mi, kaj ti je noter padlo,	da	si se z godci in v taki svetlobi prikazala?	A
Zdaj jo imam, če kateri človek more kdaj reči,	da	jo ima.Juhe! ‒ Nežka, vesela bodi!	A
NEŽKA poje: Le mahnimo! ‒ Al zadeli,	da	bi zlodja v seb′ imeli, nič ne bodo, da vedó	A
zadeli, da bi zlodja v seb′ imeli, nič ne bodo,	da	vedó! O, možje, ste pravi tiči, al vas vendar	A
Veš zakaj? ‒ Zato	da	lože z ene do te druge rože sem in tja frfulit	A
nima lepe hiše, lepih njiv, živinico pak tako,	da	se človeku srce smeje, kadar jo vidi? MICKA	A
MICKA Ker mi pak ne dopade. JAKA Tak stori,	da	ti bo dopadel! MICKA Kako bom to storila?	A
JAKA Lahko, če le hočeš. MICKA	Da	bi le Anžè tak hrust ne bil ‒ on je tako grób	A
Kaj ti je storil? Govôri, Micka ‒	da	te vendar!Grób, praviš?	A
prav grób je. Pri plesu me okoli pasa prime,	da	mi vsa rebra pokajo, in kadar narazen gremo	A
pokajo, in kadar narazen gremo, me tako stisne,	da	dolgo dolgo ne morem prsta ganiti. JAKA Deklè	A
prsta ganiti. JAKA Deklè, meni se vse zdi,	da	on to iz ljubezni stori. MICKA On mi nikdar	A
to meniš? MICKA No ‒ on mi nikdar ne reče,	da	na mojih licih rožice cvetó. JAKA Rožice?	A
JAKA Rožice? . / . / stran 6 . / MICKA	Da	Kupído v mojih očeh sedi in v njega strelja	A
(Se čudi.) MICKA	Da	je moj obraz tako jasen kakor nebo, moj živ�t	A
tako raven kakor smreka. JAKA Micka! MICKA	Da	je moje petje tako lepó kakor od kake ptičice	A
tedaj ljubila? JAKA Micka, ako bi ne vedel,	da	si pametna, bi te zdaj za noro držal.Zlodej	A
Micka sama MICKA Saj bi Anžéta rada ljubila,	da	bi le mogla. (Privleče prstan iz nedrja in	A
zaljubita, ljubeznivi Schönheim? Tukaj ni treba,	da	bi moj oča rekel: »Ljubi ga, Micka, vzemi ga	A
Fej! Kaj, jaz	da	bi bila Anžétova žena?Fej!	A
tako lep, kakor ime kaže? MICKA To se ve,	da	je lep.Naj mi dajo prstan nazaj!	A
ta prstan dal, te ljubi? MICKA Al menijo,	da	ne? ŠTERNFELDOVKA In ti ga tudi ljubiš?	A
Al je bogat? MICKA To se ve,	da;	saj je žlahten gospod. ŠTERNFELDOVKA In kdaj	A
(Micko objame): Ljubka moja, Boga zahvali,	da	sem jaz prišla.Ti se v veliki nevarnosti znajdeš	A
še z nekim drugim in z nekim šribarjem priti,	da	bodo ženitno pismo gor postavili; in v treh	A
ŠTERNFELDOVKA Naj le pride! Midve ga bova prijele,	da	mu bode lušt prešel, nedolžna dekleta zapeljavati	A
okoli pasa primeš. ANŽÈ I, kaj jaz morem,	da	jo štimám! JAKA Nič lepega ji ne veš povedati	A
povedati. Kakor postavim, ko bi hotel reči,	da	je lepa, tak reci, da je taka kakor roža. ANŽÈ	A
postavim, ko bi hotel reči, da je lepa, tak reci,	da	je taka kakor roža. ANŽÈ Kaj? JAKA Nje živ�t	A
JAKA Kadar nje oči hočeš hvaliti, tak reci,	da	eden notri sedi, kateri ven strelja. ANŽÈ	A
. / . / stran 13 . / ANŽÈ Oča, bo rekla,	da	sem obnorel. JAKA Anžè, jaz ti povem, moje	A
rečem: »Deklè, ti meni dopadeš ‒ jaz te štimám,	da	bi te ugriznil ‒« Šentaj, oča, tistikrat mi	A
Ni davno tega, kar so ga na grad dejali.	Da	mu le denar pokažeš, ti bo storil, kar boš hotel	A
MONKOF Kakor zid. TULPENHEIM Jaz bi ne hotel,	da	bi ta reč ven prišla. MONKOF Bog obváruj!	A
tak ni drugače ‒ sila kóla lómi. TULPENHEIM	Da	le moja vdova nič ne zve!Ti veš, da sem s tabo	A
TULPENHEIM Da le moja vdova nič ne zve! Ti veš,	da	sem s tabo vred siromak.Če jo dobim, bova dobro	A
Glažek! GLAŽEK Sem ga en poliček srknil,	da	se je duša privezala, vidijo; zdaj naj pak z	A
natanko povedali. Eno reč bom pohlevno prosil:	da	me pri mojem imenu ne bodo klicali, kadar bo	A
imava na prélazu znajti. MONKOF Mene zebe,	da	se ves tresem.Nisem navajen ponoči okoli krivorititi	A
TULPENHEIM Sram te bodi! Zadržiš se, kakor	da	bi osemdeset let star bil.Kadar se vasvàt gre	A
gre, se ne sme gledati, kaj je za eno vreme,	da	bi ravno tudi beseda v ustih zmrznila.Če je	A
fantje z velikimi preklami. Meni se vse zdi,	da	nič dobrega ne mislijo. TULPENHEIM Korajža	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani