nova beseda iz Slovenije

cerkev (701-800)


Zglasita se kaj posihmal.      Cerkev      je kakor nova.« »Saj pravim, noge me  A
je s strmega hriba v sončno nebo bola stara      cerkev      na Primskovem, vsa reber je bila obrasla s trsjem  A
prizadelo, ko so prav ob uri potresa gomazeli v      cerkev.      Še tisto dopoldne ga je skrb nesla v  A
pater opat, pa še spovem.« »Prav, pojdiva v      cerkev.     « »Ni taka spoved, da je kar tu ne bi  A
prstancu pa bleščeč prstan velike vrednosti. Vsa      cerkev      je zajokala, še preden je katero zinil.Ljubezen  A
besedo in dejanjem pomagali ljudstvu ...« Stiška      cerkev,      kakor je bila stara, še ni slišala takega joka  A
Poleti sta se vzela. Ko so se peljali v      cerkev,      je bil tako lep in zrel dan, da bi bil šel človek  A
v bukovje; v šumi, svečani in pokojni kakor      cerkev,      se je razjokal skoraj naglas. »Oče nebeški,  A
volneno ruto, da ne bi prezebala na dolgi poti v      cerkev.     Tudi davkov še ni plačal in ne obresti za dolgove  A
udaril s cerkveno kaznijo, da za pokoro še v      cerkev      ni smel leto in dan.Zato je menihom bil gorak  A
tudi v molitvi ni minil. Vstal je in šel v      cerkev.     In komaj se je zatopil v pogovor s pričujočim  A
Opazil je, da imajo tlačani malo molitev za      cerkev      in da se jim še te mešajo.Kako bi jim pomagal  A
molitve bile v kraju, je opat Urh bral mašo. Vsa      cerkev      je klečala, vsakdo je vedel, da prejme štirideset  A
»Pa ni kazno, da bi se kaj dosti rinili v      cerkev.     « »Zato jim bo pred sodbo bolj težkó.«   A
bi ti naprtil cerkveno kazen. In da tak v      cerkev      ne smeš, vendar véš.Kako bi se potlej ženil  A
skriti. Mi skrbimo le, da otmemo, kar imamo za      cerkev      in zase.« »Pa naj bo še to,« se je opat spet  A
po navadi pela ob desetih, je bila prostorna      cerkev      kar polna.V srednji ladji so tlačani stopali  A
slovesna maša se je začela ‒ groza, ki je je      cerkev      do zdaj bila polna, je splahnela, Bog je nastavil  A
véš!« jo je tudi zdaj zavrnila prav kratko. »V      cerkev      pojdi in moli, da nas Bog ne pozabi ‒ ljudi  A
nerodnega Kopiča in s Trlepko in Marušo šla v      cerkev.      Kopiču so se odpirala nebesa.   A
in drugimi hudiči se je zaprla v grad, še v      cerkev      in k procesiji ni od nikoder bilo nobenega grajskih  A
sto kónjikov je poskakalo s konj in zagrmelo v      cerkev      in v meniško bivališče.Še drugih sto in sto  A
privezali še žive menihe in ujete tlačane, zažgali      cerkev,      samostan, vso vas in odjahali, odkoder so prihrumeli  A
bratov in se na ves glas jokali. Samostan in      cerkev      sta treskajoče gorela s plamenom in se rušila  A
ljudstvo ječalo. Trlepka in Maruša sta se skrili v      cerkev      in ihteli pred Marijinim oltarjem, skrb in molitev  A
babi trapasti, pri kuhi ji pomagajta, ali pa v      cerkev      in molita.Samo tu mi ne razkazujta cmeravosti  A
kaznovan, če ubiješ zajca, kakor če bi okral      cerkev      ali ubil človeka. Ali ti ni ono leto Žužemperčan  A
se je vrnil domov, je še stopil v samostansko      cerkev,      da bi se Bogu in Materi božji zahvalil za današnji  A
Ljubljano jo prepeljemo,« se je naposled odločil, »     cerkev      ponižnih očetov frančiškovcev ji da grob, tam  A
Janez ni nastavljal opatu, urno je šel kar v      cerkev,      Pokleknil je pred oltar Matere božje, dvignil  A
smejali, čeprav se niso hoteli, ženske so bežale v      cerkev.      »Ali ni čudno, da je tako malo žensk, moških  A
posmehnil. Janez ni razumel, a dejal je, da pojde v      cerkev      in opravi božjo pot. »Le, tudi jaz pojdem s  A
svete Neže leto in dan gori voščena sveča. Če v      cerkev      stopi velik grešnik, sveča kar ugasne.Utrne  A
Ali je res brez velikega greha? Stopila sta v      cerkev,      sveča ni ugasnila; prerinila sta se do oltarja  A
stran 207 . / Janez bi bil še rad stopil v      cerkev,      pa ga je vest nekoliko pekla zaradi umorjenega  A
pa kaj pomenimo,« jim je pokimal in odhitel v      cerkev.      Lačni so že bili, slastno so se lotili jedi  A
mižika vsem!« . / . / stran 233 . / »In kakor      cerkev      ‒ pa vendar ne kakor cerkev, ki vabi z vsemi  A
233 . / »In kakor cerkev ‒ pa vendar ne kakor      cerkev,      ki vabi z vsemi zvonovi!« je Radoh kimal. »Pa  A
ni bilo več, družinčad pa vsa že na delu. »     Cerkev      morava pogledati,« mu je oče ‒ dejal, »čedna  A
vso in oltar očediti, lastovke so uhajale v      cerkev.     « »Apno dobim pri Štepiču, mivke in peska pa  A
vidiš in novic zveš pa sveč nakupiš za našo      cerkev.     « Tako je Janez drugo jutro že ob prvem svitu  A
. / . / stran 255 . / Ko so počasi šli v      cerkev,      se je gospod Boštjan čudil mnogim mnogim tujim  A
zlil močan, visok in čist pevčev glas. Vsa      cerkev      je otrpnila in prisluhnila.Pevcu se je glas  A
nižave ‒ o, petje, da ga takega še ni slišala ta      cerkev.      Pevec je s kratkimi presledki odpel več Marijinih  A
pripravljali le za poroko. Trlepovi so belili      cerkev,      vsa vas jo je zaljšala in oblačila za veliki  A
»Ni! Samostan je kakor      cerkev,      hiša molitve je in pravice! To so takile uporniki  A
pater opat spet lotil. »Ali pa po turško okrali      cerkev      in samostan?Kaj ne veste, da je božje, kar je  A
razbili samostanska vrata, so redovnice zbežale v      cerkev      in se stisnile pred oltarjem.A uporniki so jih  A
jo vzeli. »Če ni drugače, pa brž stopimo v      cerkev,      da se ženin ne skuja in nevesta ne uide na hruško  A
nagajal in odrinil ženina in nevesto. »Najprej v      cerkev      ‒ potlej pa v imenu božjem ...!«   A
!« »Da, v      cerkev      ‒ le poglejte, kako se ji oči že svetijo, naši  A
ostanemo eno.« A starešina je silil, šli so v      cerkev.      Ko je pater Angelik opravil, so se vsi vkup  A
potegneš, se le svojega dela držiš, rad moliš in v      cerkev      hodiš; ako si pri volji, vzemi mojo kuharico  A
praznik dopoldne in popoldne ju je s sabo v      cerkev      peljala in ju vedno učila, naj se v cerkvi lepo  A
Prva pot bolnika Avguština po bolezni je bila v      cerkev.     Pred velikim oltarjem je pokleknil in tako zvesto  A
moli in Boga hvali, prideta dva tuja gospoda v      cerkev      ogledovat je znotraj.Tiho hodita, Avguštin ju  A
bi ga bila videla in izvedela, kdo da je. Ko      cerkev      ogledata gresta ven in pri vratih čakata molilca  A
napravil. Preden se je naravnal na pot, je šel v      cerkev,      je bil pri sv. maši in je zaupljivo molil in  A
obrnem na pravo pot, katera je tebi všeč. V to      cerkev      pojdem, katere stolp sem najprvo zagledal; tam  A
velike cerkve svetega Štefana. Naravnost gre v      cerkev,      bilo je ura 4 popoldne, in tako srčno in zamišljeno  A
bila oba za tolike dobrote. Vsak dan sta šla v      cerkev,      potem ko je bolnik že vstajal, sta hvalila Boga  A
pripravljal k sveti maši. Ob sedmih bomo šli v      cerkev,      jaz bom opravil daritev svete maše, vidva pa  A
ti je Bog kako veselje dati namenil, pojdi v      cerkev      in lepo moli!«   A
BARON GAP SVOJO MATER Škof Pavel gre v      cerkev,      opravi z veliko pobožnostjo sv. mašo in še potem  A
Ob deseti uri se vsako nedeljo pripelje v      cerkev      in se pri nas vselej malo pomudi, da revežem  A
tovarišijo, ampak je šel ob delavnikih in praznikih v      cerkev,      potem pa je doma kaj pisal ali pa dobre bukve  A
nedeljo in vsak praznik dopoldne in popoldne v      cerkev      k službi božji; potem pa je bil vedno doma in  A
jutro zgodaj vstajati, vsak dan je šel prej v      cerkev,      preden je kako delo začel.Zvesto sem poslušal  A
začel. Zvesto sem poslušal, kdaj bo Svetin šel v      cerkev.     Ko odide, grem v njegovo sobo, odprem njegovo  A
deje oni, »za mesom ti tudi rajši stopiš nego v      cerkev,      če je dimnik še tako črn in sajast.« »Je li  A
O poletenskih nedeljah je včasi jezdil v      cerkev,      pa le včasi. Tam je imel spredaj klopco zase  A
pregrešnem srcu, da bi sveta mati katoliška      cerkev      ne bila postavila prepovedi: ne obhajaj ženitovanja  A
podoben tistemu psu, ki je s svojim gospodarjem v      cerkev      romal, tam fajmoštrovo pridigo poslušal, da  A
vstala. Ob četrtkih se je vozila gospa v farno      cerkev      k maši kakor v nedeljo.Dve uri je ni bilo tačas  A
je ne pusti nikamor, ni na okno ne, razen v      cerkev      in h kuharici, ki jo uči, ki je pa tudi pusta  A
»Da, saj res. V      cerkev      ne moreš še hoditi in nisi slišal, da je bila  A
ki tukaj božje sodbe čakajo, potem so šli v      cerkev      razpravit se in vsi so se razšli.Samo mlajši  A
neba; vse beži. Večji del ljudi je pobegnilo v      cerkev      in na obzidano pokopališče, nekoliko v bližnjo  A
potok, da so jo turški konji do členkov gazili.      Cerkev      in pokopališče, s precej visokim zidom obdano  A
Menihi, ženske, otroci in starci so šli v      cerkev,      možje pak so se zbrali za zidom in sklenili  A
gosto hosto ali v kamnat gospodov grad ali v      cerkev,      da bi otel svoje lastno življenje. Turki so  A
ljudje tam,« pravi Peter. »In zakaj ne greš v      cerkev?     « vpraša ga dolgin.»Ti si slab žlahtnik, res  A
eni so bili tako nespametni, da so se zaprli v      cerkev      na Muljavi, kjer jih bodo ‒ Bog daj, da bi se  A
trpelo mesarjenje. Počasi se je izpraznila      cerkev      nasičenih volkov.Naposled ostanejo še same kopice  A
njimi; ali ne najde ga menda zunaj, zato gre v      cerkev.     Ne gleda, kam bi stopil, ali v mlako sesedene  A
da gospa ne umrje, nego da ozdravlja. Vaška      cerkev      je bila na samoti.Cerkovnik jo je obiskoval  A
Misli pa so mu ušle z Oljske gore v rodinsko      cerkev      in na pot od nje do doma.Prav dobro je vedel  A
svet odtrgal. In na tej trdni skali so zidali      cerkev      v čast skali - svetemu Petru.« Jih je pohvalil  A
zunaj na strehi vsaka svoj stolpič, se rodinska      cerkev      loči od vseh drugih cerkva na Gorenjskem. Spotoma  A
na Klemenovo nedeljo na rodinskem semnju.      Cerkev      je bila za vse semnjarje dokaj premajhna.Ovčarji  A
doživel Marko, Ančka pa ne več, je pa zidal      cerkev      na Breznici v čast Žalostni Materi božji in  A
take misli. Pravil mu je, da sveto pismo in      cerkev      zapoveduje pokorščino postavljeni oblasti, ne  A
že onega moža ni bilo nikjer. Množica jame v      cerkev      vreti, kjer je kostanjeviškega kloštra prior  A
Neko nedeljo popoldne, ko so bili šli vsi v      cerkev      k nauku in je Smrekarica sama doma pri oknu  A
nekaj besedi s svati pregovori in potem odide v      cerkev,      da bi se za maševanje pripravil. Trenutek  A
Dve ženi, sorodnici Smrekarjevim, gresta za      cerkev      za njo priganjat jo, naj hitro pride.Tam je  A
sem imel veliko. Spat sem hodil v staroversko      cerkev,      kjer je bilo veliko kupov usnja, od Rusov popuščenega  A
sem imel čevlje raztrgane, grem v staroversko      cerkev,      od katere sem jaz ključ imel, nabašem si usnja  A
maše, hodil sem vendar ob nedeljah ž njimi v      cerkev.      Oni so Boga častili po svoje, jaz pa sem ga  A
kaplan itak zna, da hodi naš doktor tolikokrat v      cerkev      kakor kakšen drug tržan; ta je bosa ‒ z liberalstvom  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA