bukev (115-214)

približal bregu ter s prednjim koncem trčil ob	bukev,	za katero je stal Koren, tresoč se po vsem životu	A
županja?« »l, v cerkvi so brali iz pozlačenih	bukev,	pa so jih narobe držali; in ko jih je soseda	A
doktorjem pa je stal majhen, temen log debelih	bukev.	Tja je bil Hrast namenjen.	A
Počasi se je pomikala družba po gorskem kolovozu;	bukev	in kostanj sta širila košate svoje veje na desni	A
košatih jelk, in skalo je zasedla debela, okorna	bukev.	Tam je bil časih čuden pogovor, posebno na večer	A
s kosmatimi dovtipi odgovarjal. Celo debela	bukev	na skali se je namuzala, toda zavist in ljubosumnja	A
četudi poginem, ti svetohlinska baba,« sikala je	bukev,	zagrozivši jelki.»O, le čakaj, če skočim raz	A
bode dala samo malo kože in nekoliko vej. Pa	bukev	stoji trdno priraščena na skalo, jelki se ni	A
lep razgled po rodiški dolini. Debela, košata	bukev	branila je zadnjim sončnim žarkom v zatišje	A
holm; vrhu njega nad strmim robom pa ona košata	bukev,	ki je zakrivala nekdaj prvi njen poljub, prvi	A
vda trenutni bojazni ter vstopi v grmovje za	bukev.	Franca pride počasi po poti gor in nekako nemirno	A
pijanec. In nekoč so sekali v gozdu veliko	bukev.	Drevo, podsekano, se nagne ter počasi pada.	A
še hodil v domači gozd ležat pod staro košato	bukev.	Tam je gledal v zelene veje in sanjal o prihodnosti	A
Včasi je kaka skala malo drugače molela ali kaka	bukev	kazala debelejše veje nego na domači strmini	A
listje. V hipu zahrešče nad nami vrhovi starih	bukev,	vihar zarjove in na vseh straneh se zabliska	A
meji in pod gruntom je bilo kar temno od gostih	bukev.	»To je pa sedaj moj dom, oče!«	A
jermenico, po čem spoznaš nagnoj, mokovec, hrast,	bukev,	lesko, jelko in smreko.Vsega tega ne povedo	A
planil v reber, oče pa se zgrudil kot podsekana	bukev	... Milka se je zgrozila.Zunaj je lajal pes, petelini	A
dirjal z voli. Z verigo sta ju priklenila na	bukev,	da bi se ne mogla odtrgati. »Hitro, hitro!«	A
steze in globeli je bilo videti. Iz zelenih	bukev	in smrekovih vršičkov je kar dihalo zdravje	A
me prime pod pazduho ter me pelje pod košato	bukev,	rekoč: ‚Tu bo bolje!’A kaj dalje početi?	A
dolini je stalo drevo, ki je bilo spodaj mogočna	bukev,	v sredi silen hrast, zgoraj pa visoka in tanka	A
Mrvo je navalil k drevesu, da je sezala čez	bukev	in hrast gor do breze in do bele meglice.Sedemkrat	A
nagnjena in polomljena. Stal je tu hrast, tam	bukev,	gaber, javor, klen, ali vsako drevo je imelo	A
vihar nedaleč od Logarjevih nekoliko najlepših	bukev.	Možu je bilo žal za nje in je šel sadit mesto	A
prime taka grozna jeza, da izruje z eno roko	bukev,	z drugo skalo in ubogega Kočevarja tako nemilo	A
Takrat je začel iti dež. Midva stopiva pod košato	bukev	in se spogledava.Moje oči se primejo tebe, tvoje	A
milo jokal, ker mu uboga mati ni mogla kupiti	bukev.	Ko je izvedel, zakaj plače, ga je prijel za roko	A
Perman poznal, kajti čez cesto je visela debela	bukev,	za katero se je z oskrbnikom že večkrat pogajal	A
imenitnosti, ki so mi bile znane do zdaj samo iz	bukev.	«Gospa se nalahko prikloni in veli: »Pa srečno	A
ali pa molita in si bereta iz kakih pobožnih	bukev.	Zdaj poglejmo, kake čudne šege pa so si nasnovali	A
bere zanjo deklica nekoliko molitev tudi iz	bukev.	Tej pobožnosti se je neizrečeno veselila stara	A
prasce in plane proti njemu. Ko blisk šine na	bukev	in kliče na vse grlo tovariše na pomoč.Čez četrt	A
na starinarski trg. Nekoč pa najdem velik kup	bukev,	med katerimi zapazim i posvetne.Jel sem pregledovati	A
»Dušne paše« ni bilo v njegovi hiši nobenih	bukev.	Krščanski nauk in sveto pismo je znal bolje od	A
pa mu prebiral kaj iz »Novic«, »Danice« in iz	bukev	Mohorjevega društva.Oba sta trdila, da se ne	A
Grega mi veli: »Tukaj je stala enkrat velika	bukev.	Bukev je tako drevo kakor nobeno drugo.	A
mi veli: »Tukaj je stala enkrat velika bukev.	Bukev	je tako drevo kakor nobeno drugo.S šepetanjem	A
Ti, zdaj povej zlepo, da si mi posekal tole	bukev.	Če boš spoznal svoj kradež, ne bom zahteval drugega	A
Kalancu krčmar in mu prinese denar za prodano	bukev.	Kalanec zazija in vpraša: »Za kako bukev?«	A
bukev. Kalanec zazija in vpraša: »Za kako	bukev?	«Krčmar veli: »No, za tisto, ki sem jo oni dan	A
in tako močan, da z eno roko izruje najvišjo	bukev.	V lepem prijateljstvu sta živela nekoč Prisanek	A
nego Kekec. Trdo je bil možiček privezan ob	bukev,	da se ni mogel niti ganiti. Milo je ječal in	A
in zapuščenosti. Mena se je ozrla na samotno	bukev	onstran soteske. In tedaj se je zopet domislila	A
Blaž, pljunil v stran ter se zazrl v debelo	bukev,	ki jo je osvetljeval taborni ogenj... Zadremali	A
Stane, ali se ne bi vsedla pod tistole široko	bukev,	laže bom pisal,« sem mu omenil. »Ali tudi tebe	A
Noč je bila svetla. Ob stezah mimo starih	bukev	so polhi klestili žir in cvilili po vejah.Hodil	A
Jaz pa sem popravljal orodje ali pa sem ji iz	bukev	prebiral kmečke povesti. Zima je bila zmeraj	A
zdrsnil v dolinico, kjer se je zaletel v neko	bukev	in obležal stegnjen in crknjen.Dvigali so ga	A
konj, ki se je mešal z ječanjem starih jelk in	bukev.	Ko sta ostala na graničarski stezi sama, je	A
Bergantovi konji so bili privezani ob mlado	bukev	in se pasli. »Takole predlagam,« je začel Lojze	A
očetom napravljat drva ali posekat jelko ali	bukev,	javor ali hrast.Izvolili so ga celo za tajnika	A
šumečo lipo nad njim. Žal mi je lepega gozda in	bukev	v njem.Še za klopotcem, ki klopoče na stari	A
lovski koči in poslušala šumenje starih hoj in	bukev,	ob jutrih pa lajanje srnjakov, cvilenje polhov	A
območje ima toliko jelk, smrek, jesenov, hrastov,	bukev,	javorov, od dvanajst centimetrov debeline naprej	A
štirideset centimetrov. Pokazal ji je staro debelo	bukev,	ki je že hirala in bila stara okrog šeststo	A
vrsti in lastnosti drevja. »Največ je jelk,	bukev,	brestov in javorjev,« jo je poučeval oče.»Boš	A
Bil je lep miren dan. Na nizko, širokovejnato	bukev	kraj steze je bila pritrjena pokvarjena slika	A
pokvarjena slika Višarske matere božje. Vsa	bukev	je bila do višine poldrugega metra popisana	A
Jakoba so našli zmrznjenega pod to bukvijo in vsa	bukev	je bila polna ptičev, ki so mu peli v slovo	A
odleteli nazaj v Skrajni vrh. Spomladi je	bukev	obiskala tudi snežniška princeza. Dolgo je stala	A
pripeljala slikarja, da je na platno naslikal	bukev,	ptiče na njej in ležečega Trudnovega Jakoba	A
domov bo treba iti,« je rekel oče in ogledoval	bukev	za posek.»Pet voz drv bo dala.	A
se giblje po vejah in visokih krošnjah hoj,	bukev	in javorov.Ko je oni dan gozdar Gregorka čakal	A
bukvijo, ki je imela goste in dolge veje. Stara	bukev	je bila podobna stari gotski katedrali, ki stoji	A
pesem se jim zliva v mehko harmonijo. V gozdu	bukev	k bukvi lepe veje sklanja; hrastov gozdič na	A
slast srkati vase. Ob levi stoji nekaj smrek in	bukev,	kakor mala hostica. Dalje naprej je vse samo	A
Ne bo te igrice. Zapeljal sem v senco	bukev	na Večni poti.Naj se nekoliko ohladita pločevina	A
biti tisti, ki jih pričakujemo.« Skozi krošnje	bukev	se oziram v nebo; jasna avgustovska noč je in	A
zagleda v trepetajoče listje na stenozoru, v debla	bukev,	podrast, ptiče, ki se spreletavajo med vejami	A
mora biti ob poti znamenje. Zaznamoval sem	bukev,	kjer smo zavili s ceste v gozd.« Preiskuje debla	A
cerkvici. Komisar in oba pisarja pa so legli pod	bukev	in jeli mešati kvarte. Kodrân je hotel	A
Hkrati pa pridirja skozi vežo s silnim kupom	bukev	in zvezkov pod levo pazduho iskroživ deček ob	A
bukvah boste pa vi najbolje opravili.« »O,	bukev	je celo kišto pod streho,« reče kuharica; »tudi	A
streho, da vidi, kaj je tam. »Šestinpetdeset	bukev	in za dobre štiri pedi časnikov,« ponavlja sam	A
saj pravim,« se začudi učitelj, ko vidi toliko	bukev,	»rajnki so bili učen gospod; koliko bukev so	A
toliko bukev, »rajnki so bili učen gospod; koliko	bukev	so se učili v svojem življenju! To ne gre,	A
. / . / stran 4 . / Zleze torej na deveto	bukev	od risa, in ko je oni v risu jel na svoj o piščalko	A
Šli so k jami. Deček je splezal na deseto	bukev	od jame in glasno zažvižgal.Zažvižgal je prvič	A
obrne. A ko se je obrnila, je podrla devetero	bukev,	le desete ni mogla, na kateri je čepel deček	A
deček. Sreča njegova, da je splezal na deseto	bukev,	kajti drugače bi bilo po njem. Sin jež Mati	A
čarovnik. Nažene ga v hosto, naj ji hitro	bukev	za drva poseka in jo privleče domov. Čeravno	A
pride v hosto, zažene sekiro na tla, si izbere	bukev	in reče: »Zlata ribica ‒ da bi bukev padla!	A
izbere bukev in reče: »Zlata ribica ‒ da bi	bukev	padla!« in bukev že leži na tleh.On pa sede	A
reče: »Zlata ribica ‒ da bi bukev padla!« in	bukev	že leži na tleh.On pa sede nanjo, spet spregovori	A
sede nanjo, spet spregovori znane besede in	bukev	se začne gibati naravnost proti domu. Pot je	A
gospodična pri oknu stala. Čudno se ji zdi, da	bukev	sama Nerodneža nese, namesto da bi jo on s konji	A
zavpije: »Glej ga, Nerodneža! Namesto da on	bukev	nese, pa bukev nese njega.Ti si zares čarovnik	A
ga, Nerodneža! Namesto da on bukev nese, pa	bukev	nese njega.Ti si zares čarovnik!«	A
sta zaslišala bobnanje, ki je prihajalo izza	bukev.	Germaine je šla gledat, kaj se dogaja, toda bobnar	A
sprostitev na ravnici, lahen tek med debli smrek,	bukev,	borovcev, grmičevjem po grebenu, levo, desno	B
bomo poznali mirne in blage strice samo še iz	bukev	zgodovine, ne bo več dolgo, ko bomo poznali	B
bo več dolgo, ko bomo poznali samo še iz teh	bukev,	da je cerkev hiša molitve in ne preklinjevanja	B
najprej pobožati, nato pa objeti kakšno debelo	bukev,	ki je v meni povzročila vzgib, ki ga drugi ljudje	B
je bilo slišati krila v letu, gor med krošnje	bukev	in smrek.Igra življenja in smrti se je že milijontič	B
nekaj vej, iglice se jim za razliko od listov	bukev,	hrastov, jesenov, gabrov in vseh ostalih listavcev	B
leti (oz. 2000 leti pr. n. št.) so se menjavali	bukev,	hrast in leska, pred 4700 leti sta se prvič	C
jesen, lipo, gaber, pravi kostanj, javor, hrast,	bukev,	brest in vrbo.Gmajn, tj. z grmovjem na pol zaraščene	C
iz sedmih različnih kronik, mrliških knjig,	bukev,	kronik (kronika iz leta 1652) posameznih far	C
gozdu podiral drevje. Ko je spodžagal debelejšo	bukev,	je ta oplazila manjše drevo in ga nalomila.	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 15 115 215 315 415 515 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani