Učitelj znosi vse knjige, kar jih je bilo po sobi, na kup in jih natihoma šteje; nato gre pod streho, da vidi, kaj je tam. »Šestinpetdeset bukev in za dobre štiri pedi časnikov,« ponavlja sam pri sebi, ko stopi pod streho in tu zagleda velik zaboj, poln z bukvami nametan, in sem ter tja še kakšne na pol strgane na tleh. »Za božjo voljo, saj pravim,« se začudi učitelj, ko vidi toliko bukev, »rajnki so bili učen gospod; koliko bukev so se učili v svojem življenju!