nova beseda iz Slovenije
predvsem Mandelštam, za njim simbolisti, manj pa | Brodski. | S prevodi dramskih del sem imel smolo: še tisto | B |
nočni sneg, bel, gost" in šiva zemljo z nebom ( | Brodski) | .Notri: Pero pušča sledove na rokopisu, v krogu | B |
POMENEK Z NEBEŠČANOM Pesnik Josif | Brodski | 1 | B |
njegovo literarno pot. Josif Aleksandrovič | Brodski | je bil rojen 24. maja 1940 v Leningradu.Izšel | B |
svojih Zapiskih nezarotnika (London, 1977), da je | Brodski | najprej nastopil v ustnem almanahu pisateljskega | B |
krogih pa je bil znan s polnim imenom: 'Josif | Brodski' | ."S to javno ovadbo se je začela gonja proti | B |
marca obsojen z naslednjo obrazložitvijo: " | Brodski | se sistematično izogiba dolžnostim sovjetskega | B |
za delo z mladimi književniki je razvidno, da | Brodski | ni pesnik.Obsodili so ga bralci časopisa Večerni | B |
naslovom Postanek v puščavi. Junija 1972 je moral | Brodski | prisilno in nanagloma (v 24 urah) zapustiti | B |
lastnik ruske založbe Ardis v Ann Arborju. | Brodski | je prek Londona odpotoval v Združene države | B |
1995 so izdali tudi njegova dela v 3 zvezkih. | Brodski | je vsako leto nekaj mesecev preživel v Benetkah | B |
Sodnica: Kaj pa ste pravzaprav po stroki? | Brodski: | Pesnik.Pesnik in prevajalec. | B |
Kdo vas je priznal kot pesnika? | Brodski: | Nihče.Kdo pa me je priznal kot človeka? | B |
Sodnica: Ste se učili za to? | Brodski: | Za kaj? Sodnica: Za to, da boste pesnik. | B |
Ste poskušali narediti ustrezno fakulteto? | Brodski: | Ne mislim, da se pesnik naredi s šolanjem. | B |
Sodnica: Kako pa? | Brodski: | Mislim, da to izhaja od ...Od Boga ... | B |
antipode (Jevtušenko, Voznesenski, Limonov). | Brodski | je začetnik in hkrati plod tega kulturno-boemskega | B |
koli, dokončno in enkrat za vselej, naj bi si | Brodski | sposodil od klasicistično-romantičnega pesnika | B |
retorične kretnje in junaškega videza. Sam | Brodski | se je označil za "normalnega klasicista", kar | B |
katastrofah. Jezik je človekov najljubši otrok, zato | Brodski | njegovemu rojevanju in nastajanju (glosolalija | B |
nekakšna "socialna atropologija", kot pravi | Brodski. | Pesnik je torej, če povzamemo, zagovornik univerzalne | B |
morda utegnili prehitro sklepati, da je Josif | Brodski | pesnik izredne izvirnosti, ki ima malo skupnega | B |
navezava na klasično rusko pesništvo. Pri tem | Brodski | ni zgolj načitan poznavalec izročila, eklektični | B |
Puškina ali Lermontova, Mandelštama ali Ahmatove. | Brodski | je pesnik, ki temeljito pozna rusko -- in ne | B |
Donne, Herbert, Marvell) -- pa tudi sicer je bil | Brodski | poznavalec poznejše angloameriške poezije, predvsem | B |
pomensko zgostitev in parafraze. Vseh teh prvin | Brodski | kajpa ni uporabil prvi, ampak jih je moderniziral | B |
inovacija. Metafizična poezija, kakršno piše Josif | Brodski, | se ogiblje ornamentalnosti, saj so vsa pesniška | B |
zbliževanje pogosto zelo oddaljenih pojmov; | Brodski | pri tem uporablja malone zmeraj zapletene večstopenjske | B |
redkokateri pesnik zmožen takšne sentenčnosti kot | Brodski; | sentenca, "strdek pesniške misli, srčika, primerna | B |
je menila Marina Cvetajeva, po kateri se je | Brodski | v tem pogledu zgledoval.Nekaj primerov naj ponazori | B |
poezije, torej tudi poezije, kakršno je pisal | Brodski, | se, kot rečeno, ogiblje klišejev in stereotipov | B |
kot rečeno, ogiblje klišejev in stereotipov. | Brodski | je terjal od nje, kot pravi Kreps, "natančnost | B |
pesnitev Dve uri v zbiralniku (1965), kjer je | Brodski | uporabil "makaronščino", mešanje nemških besed | B |
razsežnosti človeka najbolj razvita; v tem pogledu | Brodski | več dolguje tema dvema kot pa Ahmatovi ali Mandelštamu | B |
Tjutčev, v 20. stoletju Zabolocki). Ker je | Brodski | pesnik, ki ustvarja pod zastavo razuma, se pravi | B |
orkestrirajo pesem v enkratno stvaritev. Zakaj | Brodski | je pesnik, ki pesni iz eksistencialnih razlogov | B |
nerazvidne pomene. To konkretno pomeni, da | Brodski | vodilnim temam v vsaki pesmi dodaja podteme | B |
usoda kot znamenje smrti ipd. Čeprav je pesnik | Brodski | učenec idealistične metafizike, državljan Brodski | B |
Brodski učenec idealistične metafizike, državljan | Brodski | pa je bil vzgajan v duhu brezbožnega materializma | B |
Pesniška resnica je nad filozofsko." Tako je | Brodski | npr. v Gričih metaforično upesnil smrt kot ravnino | B |
življenje z negativnim predznakom, smrt. Obenem se | Brodski | ves čas zaveda tudi nujne povezanosti in hkratnosti | B |
je na tretjem mestu v hierarhiji stvarstva; | Brodski | je glede njega skeptik in pesimist, saj je podrejen | B |
se dialogu junakov pridruži kot tretji še sam | Brodski) | . 5 | B |
šolo angleških metafizičnih pesnikov, ki jih je | Brodski | prevajal in se očitno pri njih tudi učil.Kreps | B |
največkrat za polemični dialog z izročilom, saj | Brodski | zmeraj znova inovira bodisi tematiko bodisi | B |
pesmi je razdeljena na katrene, pri čemer se | Brodski | odmika tudi od običajne rabe rim (mešana ženska | B |
eksistencialne (heideggerjanske) filozofije. | Brodski | dokaj često uporablja sestavljeno rimo; pa navidezno | B |
španske srednjeveške poezije, Lorce, Guilléna). | Brodski | pogosto rabi tudi sonet, tu in tam brez rim | B |
Mandelštamova Tristia). Odo in poslanico razvija | Brodski | tudi v duhu angleške predromantične in romantične | B |
Mandelštam, tako Cvetajeva kakor Pasternak. | Brodski | je pesnik verznih pisem in poslanic ob smrti | B |
tematski, leksični, kompozicijski ravni. Obenem pa | Brodski | s ciklom sonetov o škotski kraljici uveljavi | B |
soncem ali mežikajočo zvezdo vodnico. Zvrst | Brodski | neguje vseskoz, zlasti pa po odhodu iz domovine | B |
lirsko-epskimi potopisi (Vodni znak, 1992) je | Brodski | sklenil metafizično romarstvo, spet in spet | B |
nenavaden način se je začelo potrjevati, kar trdi | Brodski | in čemur bo marsikdo tukaj oporekal, da je namreč | B |
Balantiča. »Zdi se mi,« pravi že omenjeni Josif | Brodski, | »da bi morali potencialnega gospodarja naših | B |
končnosti svojega bivanja. „Zdi se mi," pravi Josef | Brodski, | „da bi morali potencialnega gospodarja naših | B |
funkcije, niti si ne prizadeva za resnico. | Brodski, | Josif (Aleksandrovič) (1940 - 96), ruski pesnik | C |
kulturnimi referencami (Besedna vrsta, 1978). | Brodski | je tudi odličen esejist (Manj kot ena, 1985 | C |
zapuščali ZSSR. Leningrajski pesnik Josif * | Brodski, | ki se je po letu 1972 naselil v ZDA, velja za | C |
velemojster Savčenko. Vrstni red: Savčenko in | Brodski | po 8, Prokopčuk in Komliakov po 7 itd. B. K | D |
in pisateljem. Med njimi je bil denimo Josif | Brodski, | ki ga je Etkind odločno zagovarjal že za časa | D |
Rozentalis 6,5, Socko, Vaulin in Kempinski po 6, | Brodski, | Raškovski, Rustemov, Makarov in Eingorn po 5 | D |
Makarov, Raškovski, Rustemov, Bobrowska, Bešukov, | Brodski | in Visočin po 5,5 itd. Zmaga ostala doma | D |
po 7 točk pa so osvojili: Vokač, Pančenko, | Brodski, | Kutuzovič, Mirumijan, Jevsejev, Rodkin in Popov | D |
tudi Nobelov nagrajenec za književnost Josif | Brodski, | in z dokumentarnim filmom o Prištini.Otroci | D |
znanih pesmi nobelovca Josifa Brodskega. Toda ker | Brodski | in Aleksandrov že zaradi ideoloških prepadov | D |
Cmylite 7, Ju, Dgebuadze in Maksimenko po 6,5, | Brodski | in Stellwagen po 6, Krnić in Lanchava po 5,5 | D |
Nevednichy - Badea, Nisipeanu - Ionescu, Vajda - | Brodski, | Iordanescu - Motilov. Vrstni red: Fressinet | D |
Fressinet 6, Badea 5,5, Ionescu, Marin, Šolak, | Brodski | 4,5, Iordanescu 4. Andersson ali Hoffman | D |
Dgebuadze, Meijers in Werle po 6,5, Mojsenko, | Brodski, | Berelovič, Peng in Odenhal po 6 itn. Makabijada | D |
Maeterlinck, Camus, Neruda, Singer, Milosz, Márquez, | Brodski, | Morrisonova, Gordimerjeva ali Paz, če jih naštejem | D |
fitnes, ki so bili pričvrščeni spodaj, Aleksander | Brodski | iz Rusije je pokrajino stolpnic zaprl v zarjavele | D |
bil Fedorčuk s 7 točkami, favorita Malanjuk in | Brodski | pa sta delila tretje mesto s po 6,5 točke. | D |
Allen Ginsberg, Vasko Popa, Genadij Ajgi, Josif | Brodski | in druga imena prerokov in lirikov, modernistov | D |
zadnji stadij komunizma, kakor bi rekel Josif | Brodski, | se je na Balkanu najbolj slikovito izrazil prav | D |
Zvjagincev 0:1, Ivanov : Smirin remi, Sakajev : | Brodski | remi, Jakovenko : Rublevski remi, Aleksandrova | D |
Anastasjan remi, Minasjan : Motilev remi, Pigusov : | Brodski | remi, Svešnikov : Gagunašvili 1:0, Guseinov | D |
Timofejev, Mamedov, Škripčenko, Mčedlišvili, | Brodski, | El Taher po 5 itd. Kolo brez remija | D |
v enem od svojih esejev zlobno zapisal Josif | Brodski) | . Ko se je Kalugin upokojil, bilo je leta 1989 | D |
Sengelia, Pantsulaia, Gelasvili 6,5, Mamedjarova, | Brodski, | Arosidze, Cigladze 6 itd. Remija naših | D |
0, Pantsulaia : Gelašvili 1:0, Mamedjarova : | Brodski | 0:1, Spasov : Gogucuri 1:0, Arduman : V. Gaprindašvili | D |
Vrstni red: Pantsulaia, Izoria 7,5, Gurevich, | Brodski, | Sanava, Arosidze 7, Spasov, Sengelia, V. Gaprindašvili | D |
poveličevali kot odpravo dvojne morale. Josif | Brodski | pa je zapisal, da Rusi ne bi nikoli imeli tako | D |
prestanka tiho šiva obleko...«) , ki jih zelo cenijo | Brodski | in Walcott.Prevedene so v 46 jezikov. | D |
mu ponudil sijajno kupčijo, pri kateri bo on, | Brodski, | zaslužil 300.000 rubljev. »Tristo tisoč rubljev | D |
rubljev. »Tristo tisoč rubljev,« je pokimal | Brodski, | »čedna vsotica. Poglejmo, kaj predlagate.« | D |
M. P. Šah: David Šengelia in Mihail | Brodski | Cappelle la Grande - | D |
Šengelia in ruski šahovski velemojster Mihail | Brodski. | Iranski velemojster Bagheri, ki je vodil od prvega | D |
Burmakin 1:0, Guliev : Muzičuk 1:0; 9. kolo : | Brodski | : Bagheri 1:0, Kovčan : Šengelia 0:1, Oleksienko | D |
Monsieux 1:0; končni vrstni red: Šengelia, | Brodski | 7,5, Bagheri, Gormally, Oleksienko, Hebden 7 | D |
ukrajinskega državnega prvenstva v Rivnu: Efimenko : | Brodski | 1,5:0,5, Neverov : Kruppa 2 : 2. B. K. Od | D |
Aškerc, Cankar in Heine, Shelley, Baudelaire, | Brodski. | Naj rečem še Zofka Kveder. | D |
tu se moramo začeti spominjati,« meni Jurij | Brodski, | lokalni zgodovinar, ki se boji, da lahko naraščajoča | D |
na temno dediščino. Samostan, za katerega je | Brodski | prepričan, da je v njem v dvajsetih in tridesetih | D |
na novo pisati zgodovino,« je prepričan Jurij | Brodski. | Pri tem pokaže na stavbo, iz katere so odstranili | D |
ateistov in pripadnikov drugih religij, je povedal | Brodski. | »Celo muzej ni dovolj za ustrezno ohranjanje | D |
za ustrezno ohranjanje spomina,« je prepričan | Brodski. | Zdi se mu, da ruska država podpira Cerkev in | D |
zaradi njegove "antiboljševiške" nastrojenosti. | Brodski | je bil zaradi svojega disidentstva gotovo idealen | D |
odsotnosti obišče mesto svojega rojstva in mladosti. | Brodski | je sicer prav na pobudo svojega generacijskega | D |
poezije: Aleksander Puškin, Fjodor Tjutčev, Josif | Brodski, | Ivan Bunin in lani umrli bard Bulat Okudžava | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |