amerika (1.201-1.300)

1639 ustanovil prvo baptistično občino. Severna	Amerika	je za baptizem zelo pomembna zaradi tega, ker	D
Ilija Marinković	Amerika	proti ICC ZDA pritiskajo tudi na Slovenijo	D
prepričevali, da je Evropa mrtva in da je samo	Amerika	še tisto, kar nekaj šteje (Marshal Mc Luhan	D
svoje tudi rad, pa nimam več kam dati. Ja,	Amerika	se po 11. septembru poglablja v neki svoj fundamentalizem	D
Bostona ali New Yorka. No, našim nadškofom je	Amerika	verjetno zelo všeč, zlasti tiste zvezne države	D
in desetletja zgraža ves svet, tudi napredna	Amerika,	toda hkrati bi v tem času med (preveč?) taktnimi	D
in Natom Rupel pričakuje, da bosta Evropa in	Amerika	našli skupni jezik glede ICC Ljubljana -	D
pravice, predstavniška demokracija ... Evropa in	Amerika	sta do temeljev spremenili združeni svet.Ni	D
je še dobro. Huje bi bilo, če sta Evropa in	Amerika	res popolnoma izgubili kompas in se odločili	D
jih za »napredek v mirovnem procesu« zahtevata	Amerika	in Izrael. Predstavniki OZN, ZDA, EU in Rusije	D
bojazni Šaronove vlade narodne enotnosti, da bo	Amerika	od nje zahtevala »nemogoče kompromise s Palestinci	D
pa Moskva doslej seveda ni počela. Evropa -	Amerika	Obe krili svobode	D
marsikaj nauči in Američane obvaruje pred zmotami	Amerika	Evropo spravlja v začudenje.In povsem razumljivo	D
zvezdnikov hip-hopa. Z evropskega stališča	Amerika	danes zbuja vtis države na nasilje pripravljenih	D
ali je zdaj njihova država končno postala »kot	Amerika«	.Omembe vredno in vznemirjajoče hkrati je, da	D
zakonodaje, ki pri Evropejcih zbuja vtis, da je	Amerika	brutalna država.Zgodovinske trd  igralna	D
moderni je stvar civilizacije. To civilizacijo si	Amerika	in Evropa delita.Njun sedanji družinski razdor	D
zdaj vpleten Zahod: »Sčasoma bo jasno, koliko	Amerika	razume sile, ki so v igri v njeni drugi afganistanski	D
konfliktu, le da so vloge zamenjane. Tokrat je	Amerika	Sovjetska zveza.Narava bitke je drugačna.	D
septembru, kot jo podaja Dilip Hiro. »S tem ko je	Amerika	vsa teroristična dejanja, od tistih leta 1993	D
Takšen preobrat ni presenetljiv.	Amerika	je v vsej zgodovini poskušala svoje trge zaščititi	D
zato se ni čuditi, da ima danes prvo besedo	Amerika.	Četudi je njen vitalizem samo simuliran ali	D
posebej ranljivi zaradi posebne vloge, ki jo igra	Amerika	na področju svetovne varnosti. Tretjič, ne	D
Na znamenitem CIA - Culinary Institute of	Amerika	(Ameriški kuharski inštitut) v New Yorku so	D
potrpežljiv, če podpredsednik Dick Cheney trdi, da	Amerika	ne more dolgo čakati z invazijo na Irak.Mirovanje	D
Od naše dopisnice »Ko se bo	Amerika	odločila, ji bodo vsi sledili,« je v bojevitem	D
bojazen Šaronove vlade narodne enotnosti, da bo	Amerika	za vključitev arabskih držav v protiiraško koalicijo	D
kandidatke za Nato, ki bi zavrnile sporazum o ICC »	Amerika	izrablja Nato!« Anonimni uradnik Nata o pritiskih	D
ministra sta bila najizrecnejši napovedi, da je	Amerika	sredi priprav na vojno in strmoglavljenje Sadama	D
Evrope, celo najobzirnejše opozorilo, da se	Amerika	ne sme postavljati nad mednarodno pravo ali	D
je tudi naslednja, ki jo pripisujejo Lottu: »	Amerika	potrebuje vsedržavno organizacijo, ki bo mobilizirala	D
se je Evropa uprla Washingtonu, ko je hotela	Amerika	v kali zatreti mednarodno kazensko sodišče.	D
ugibanja o tem, kdaj bo - ne pa več o tem, ali bo -	Amerika	začela drugi vojaški spopad z Irakom.Tudi v	D
sam opravil s floto ruskih mojstrov in ga je	Amerika	povzdignila v simbol zmage nad sovjetsko kolektivistično	D
rešitev« za zagato, ki je nastala, potem ko je	Amerika	zavrnila podrejanje svojih državljanov jurisdikciji	D
napadel Irak, ampak da je pred desetimi leti	Amerika	napadla Irak. Ervin Hladnik Milharčič	D
Schröderja misli, da se je spremenila predvsem	Amerika.	Če bo 22. septembra v Berlinu zmagal konservativn	D
in da ni pametno pohoditi vsakogar na poti.	Amerika	res postaja podobna staremu Rimu« New York	D
normalno življenje, nekateri so pač bolni.« »	Amerika	je najmočnejša država na svetu.To slišim na	D
pametno pohoditi vsakogar na poti. Zdi se mi, da	Amerika	res postaja podobna staremu Rimu.Vsega je preveč	D
enak izgradnji naroda. Skozi vsako stavbo mora	Amerika	izražati željo, razdreti vse kulturne in politične	D
trikrat višje kot v Veliki Britaniji in če bo	Amerika	poenostavila birokracijo, bo britanskemu zdravstvu	D
problemov. Se pravi tudi v tem, kaj vse je do takrat	Amerika	naredila oziroma kaj dela in kaj je morda naredila	D
namesto, da bi vzroke iskali le v tem, kaj	Amerika	je oziroma kaj predstavlja v t. i. zahodnem	D
pozabljajo ali namerno spregledujejo, da govori	Amerika	z več glasovi, včasih tudi znotraj administracije	D
rojevajo teroristi in terorizem. Če se hoče	Amerika	v resnici znebiti komarjev, ji svetuje Chomsky	D
izključno levičarski avtorji govorili, da je postala	Amerika	imperij, se danes z njimi strinja veliko ljudi	D
kot piše uvodničar v Boston Globe, bolj ko je	Amerika	vojaško močna, bolj jo je strah in bolj jo vodijo	D
po naravi stvari nekoč morala spopasti tudi	Amerika	in ki je v zgodovini pokopal že kar lepo število	D
Timothy Garton Ash je prepričan, da je postala	Amerika	premočna, da bi lahko bila dobra ne le do drugih	D
Fukuyama) sami ugotavljajo, da sta Evropa in	Amerika	zamenjali vlogo: Evropa, ki je sprožila dve	D
preteklih mescih. Takoj po 11. septembru je	Amerika	prejemala izraze podpore tradicionalnih zaveznic	D
odobravanje. Vsekakor kaže razjasniti eno stvar:	Amerika	ni nova temna stran meseca.Od začetka 20. stoletja	D
temna stran meseca. Od začetka 20. stoletja je	Amerika	sodelovala pri stabiliziranju kriznih dogajanj	D
drugo, kot domine, zajela vojna vihra, če bo	Amerika	napadla Irak, nima podlage.Ameriški politični	D
Scowcroft in Henry Kissinger, je zagotovilo, da bo	Amerika	izrekla podporo vojaškemu napadu na Irak le	D
nestabilnost? Enajstega septembra lani je bila	Amerika	ranjena, o tem ni dvoma, leto pozneje pa se	D
Eno leto potem Vsemogočna	Amerika	v nevarnih razmerjih Po lanskem septembru	D
septembru se je spremenilo dvoje: način, kako	Amerika	dojema svet, in način, kako svet dojema Ameriko	D
kakor je ohlapen sam pojem, ki je v rabi.	Amerika	nerada uporabi izraz vojna.Spomnimo se, v Iraku	D
zločincev, trdni dokazi o krivdi, sodišče.	Amerika	pa ni bila nikdar v skušnjavi, da bi svojo vojno	D
vse druge, se je spremenilo dvoje: način, kako	Amerika	dojema svet, in način, kako svet dojema Ameriko	D
pomočjo zaveznikov, je potrdil ameriško moč.	Amerika	ne potrebuje več drugih - zavezniki so včasih	D
zunanje politike je »vojna zoper terorizem« -	Amerika	je manj kot kdaj doslej voljna upoštevali mednarodno	D
doslej voljna upoštevali mednarodno pravo -	Amerika	je tudi v imenu zaščite svojih interesov pripravljena	D
roke pri zasledovanju svojih ciljev. Busheva	Amerika	je močna in svojo moč tudi brutalno razkazuje	D
Schlesinger, ameriški zgodovinar, oktobra 2001 »	Amerika	je solistka po naravi.Terorizem jo je prisilil	D
udari kar naravnost in svojo izjavo, »da se	Amerika	ne more obnašati kot se, ne da bi si obenem	D
Sklep je zelo ameriški.	Amerika	na silovit in okruten način spoznala terorizem	D
finančnega izračuna za širitev EU pomirjujoče.	Amerika	ne bo nikdar pozabila Poklon žrtvam in podžiganje	D
se je pred časom še govorilo, da bi se morala	Amerika	»umakniti« iz sveta - da Američani ne bi več	D
drugače. Gre za splošno sprejemanje ideje, da je	Amerika	znova odgovorna za ves svet.In to ne tako, da	D
nevarnost vojne. Po njihovem mnenju bi morala	Amerika	interese definirati skupaj z zavezniki in se	D
koalicija. Powell je zagovarjal čim večjo, saj da	Amerika	potrebuje zaveznike.Rumsfeld se je zavzemal	D
Rumsfeld se je zavzemal za čim manjšo, češ da	Amerika	potrebuje vojaško učinkovitost.Zmagal je Powell	D
sprejemal. Sporno je bilo tudi, kdaj naj bi	Amerika	napadla in kdaj naj bi afganistanski zavezniki	D
tretjega tisočletja je Castro še vedno pri močeh,	Amerika	prav tako še ni odpravila prepovedi uvoza, Kuba	D
septembra. »Najbolj sem se razveselil, ker me je	Amerika	sprejela,« je rekel po prihodu v mesto. Od	D
septembra. »Pomagalo mi je, ko sem videl, da si	Amerika	želi, da jo preplavam.To sem videl na koncu	D
Kitajski v preteklem letu zgodilo nekaj podobnega.	Amerika	je postala izolirana v Evropi in na Bližnjem	D
zagotovilom, da Kitajska ne namerava biti nova	Amerika,	niti na svoji celini ne.Majhna nagrada je kapnila	D
ampak poskuša dobiti zaveznike. Rekel je, da je	Amerika	izbrala razvoj, ne pa terorizem.Drugi morajo	D
ne zmenimo. Po eni strani je to zato, ker je	Amerika	tako velika in v resnici tako ločena od preostalega	D
stanje kroničnega strahu pred novimi napadi	Amerika	začela končno drseti navzdol, tako da bi bilo	D
mi personal šopers. Oni takoj, to je vendar	Amerika.	Potem delam samo še s prstom, to, to, to ...	D
lahko jo imenujemo imperij, v vsakem primeru je	Amerika	hegemonija par excellence.Nihče doslej ni tako	D
vojno v Afganistanu. Lahkotnost, s katero je	Amerika	porazila talibski režim, in okoliščina, da je	D
minimalno zavezniško pomočjo, je potrdila, da je	Amerika	edini igralec na svetovnem igrišču.Razblinil	D
Ne za preostale gledalce. Medtem ko je	Amerika	zaradi ekstremnosti lanskoletnega napada na	D
Zakaj? Ker ima	Amerika	povsod po svetu svoje interese.Zato se vmešava	D
kjer se prekrivajo razlike v kulturi in moči.	Amerika	in EU ne bosta šli v vojno druga proti drugi	D
tako kot Izraelci in Arabci. In Kitajska in	Amerika.	Neki drug Huntingtonov citat se glasi: »the	D
ne, čeprav je iz tega nastal konflikt moči.	Amerika	se noče pustiti prikleniti na verigo, ker ima	D
v tem, da bi se lahko svet v primeru, če bi	Amerika	napadla Irak, Koizumi pa bi v Pjongjangu dobil	D
odgovarjala politologinja Robin Remington. »	Amerika	bi se seveda morala nekaj naučiti iz teh dogodkov	D
pomena ZDA pri reševanju svetovnih konfliktov.	Amerika	in njene zaveznice, pravi, ne bi smele odvrniti	D
prvaki petih celinskih območij FIBA (Evropa,	Amerika,	Afrika, Azija in Oceanija), zadnjih pet kvot	D
na podlagi uspešnosti na SP v Indianapolisu.	Amerika	(po zaslugi 2. Argentine in 6. ZDA) in Evropa	D
razumevanja. Objekt evropskega strahu ni Irak, temveč	Amerika,	« je ta teden zapisal Financial Times. Evropske	D
So ZDA sploh še primeren zgled?	Amerika	prav gotovo ni več zgled in v minulih letih	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani