amerika (1.601-1.700)

pri nemškem kanclerju Stara Evropa in nova	Amerika	Pariz in Berlin za natančen in miroljuben	D
razumeti arabski svet. Toda storilnostno usmerjena	Amerika	naj bi pozabljala, da drugosti in drugačnosti	D
kako uporabiti silo Pred dobrim letom se je	Amerika	sončila v mednarodni solidarnosti, ki sta jo	D
obravnavo odkritega nasprotovanja Severne Koreje.	Amerika,	ki sklene, da bo glede Iraka v bistvu ravnala	D
državi skupne cilje; težava je le v tem, da jih	Amerika	meša s hegemonističnimi instinkti. V takšni	D
spopad civilizacij, ki ga »nadgrajuje« Busheva	Amerika.	Jutri se bo morda bral kot spomin na razloge	D
uperiornejša od Amerike. Tedaj se lahko zgodi, da bo	Amerika	ponudila Kitajski »sodelovanje«, tako kot so	D
Bush v velikih težavah. Zato domnevam, da bo	Amerika	sprožila vojno. Preprosto zato, ker je to edina	D
videti. Pri tem se odpira strašna perspektiva:	Amerika	bo postala mega banana republika, v kateri bo	D
od 24 milijonov prebivalcev. »Vsi vemo, da	Amerika	kupuje kolaborante za osvajalno vojno.Žal se	D
racionalno razpravo o teh rečeh pa je minil.	Amerika	je postala varnostna država, kjer sta varnost	D
Evropi res grozi ista nevarnost kot ZDA. Nova	Amerika	je namreč vedno bolj podobna stari Evropi.Pa	D
mlajšega; da, vazal, ne zaveznik - kajti Busheva	Amerika	ne potrebuje zaveznikov, le poslušne vazale	D
In še več. Medtem ko je bila	Amerika	prepričana, da je svet možno obvladovati z	D
najstarejši obrambni minister, kar jih je kdaj imela	Amerika.	Svojo deželo je hotel oborožiti za boj 21	D
Kaj še! Marec 2000.	Amerika	slavi uspehe svojega gospodarstva, ekonomisti	D
najpomembnejše vezi transatlanskega dialoga.	Amerika	lahko kaj naredi tudi brez Evrope, toda ne toliko	D
(01285 651010. www.steppeseast.co.uk). 43.	Amerika:	perspektive vzhoda.Ponujamo vam 19-dnevno potovanje	D
države - Nevtralnost je drža pasivnosti Brez Nata	Amerika	in Evropa ne bi bili takšni partnerici, kakršni	D
pokritja v mednarodnem pravu. Sedaj je Busheva	Amerika	resnično v klinču: če se spusti proti volji	D
kateri bo sicer zagotovo dobil vojaški spopad.	Amerika	je tako zaradi človeka, ki se v svoji pregovorni	D
voljo. Kako malo verodostojnosti premore Busheva	Amerika,	se je ne nazadnje pokazalo po izidu turškega	D
po izidu turškega parlamentarnega odločanja.	Amerika	pravi, da bo šla ubit Sadama in z njim tisoče	D
umakniti domov prek »mostu prijateljstva«. A	Amerika	je takoj izgubila zanimanje za nerodovitno srednjeazijsko	D
gospodarje vojne in poveljnike prepričal, da	Amerika	misli resno z odstranitvijo talibov in lovom	D
bila osnova za strategijo, v okviru katere je	Amerika	vojno vodila iz zraka, Severno zavezništvo pa	D
iraški krizi izgubljamo vsi, tako Evropa kakor	Amerika	Chirac se bržkone ne bo odločil za veto, meni	D
napadom oslabil OZN,med drugim trdijo v NYT.	Amerika	dolgoročno nujno potrebuje močno mednarodno	D
svetu. Potrebuje pomoč svojih zaveznikov in	Amerika	sama mora pokazati, da morajo vsi spoštovati	D
naklonjenost in prijateljstvo, ki ju je bila	Amerika	deležna po napadih 11. septembra, tudi od držav	D
Branko Soban	Amerika	je požrla Sovjetsko zvezo in se zastrupila z	D
Francija pa za manj vplivno, kakor se zdi.	Amerika	ni izrazila jasne podpore britanskemu predlogu	D
na veliko, morda kar usodno mešajo na novo.	Amerika	z iraško krizo brezobzirno bije tudi veliko	D
ameriškega razvoja po koncu hladne vojne? Ali hoče	Amerika	tako rekoč za vsako ceno unovčiti svojo vojaško	D
na to, kdo bi sedel v Beli hiši? Se bo torej	Amerika	po Bushu vrnila v staro lego, s tem pa tudi	D
So ZDA na višku ali v zatonu?	Amerika	je na višku moči.Seveda vsak organizem, vsaka	D
ameriški in evropski. Dolgo sta Evropa in	Amerika	v globalnih vprašanjih nastopali skupaj.A v	D
lahko zelo jasno vidi, da je nosilec tega spora	Amerika	in da so tisti, ki zagovarjajo razcep, danes	D
Vodilni Robert Kagan izrecno zastopa tezo, da	Amerika	in Evropa nimata samo različnih stališč, marveč	D
svetova. Eno je svet volje do moči, to je seveda	Amerika,	svet Marsa. Evropa pa naj bi bila svet brez	D
svetovnih verskih vojn, katerih povzročevalka bo	Amerika.	In zdaj se dejansko začenja.	D
hitro. Še pred dvema letoma sta bili Evropa in	Amerika	neločljivi. Samo na površju.	D
Ni še vse odločeno. Zakaj se	Amerika	tako bojuje za svoje pozicije?Saj je že zdaj	D
pa različni. Prav tak je vtis: da Evropa in	Amerika	govorita druga mimo druge, vsak govori v svojem	D
In res sta. Ni naključje, da	Amerika	ne spoštuje svetosti življenja, ima uzakonjeno	D
taka ni napadalna. Skratka, pokazalo se je, da	Amerika	faktično v marsičem res obvladuje Nato, pravno	D
vojna.« A koliko bodo tehtale te besede, ko bo	Amerika	pozvala k orožju? Štirikrat pojasni Villepin	D
znanost, izobraževanje, medicina in politika. Se	Amerika	s tem razvija iz utopične v distopično družbo	D
brezupen, kot se je zdelo mnogim sodelujočim. »	Amerika	je velika dežela in težko je organizirati demonstracije	D
vojaški spopadi postali še bolj samoumevni. »	Amerika	je močna država, vtis njene premoči je skoraj	D
Vendar ne mislim, da ne smemo narediti nič.	Amerika	je nase vzela odgovornost zaščitnika demokratičnih	D
verjame v demokratično bistvo svoje države.	Amerika	v svetu predstavlja idejo, da so državljani	D
tretjega sveta. Seveda mu sta mu pri tem pomagali	Amerika	in vsa mednarodna skupnost, ki je Iračane z	D
Maroko, Nigerija, Južna Afrika in Tunizija. Južna	Amerika	je zadnjič gostila SP v Argentini leta 1978	D
izoblikovala nova večina, ki jo bo nadzorovala	Amerika,	je pribil grški evroparlamentarec, ki je celo	D
zato pa za nas kljub pomislekom le potreben.	Amerika	ni isto kot Nato. Le-ta ohranja demokratično	D
Američani znašli po terorističnih napadih. »	Amerika	je v vojni,« je dejal predsednik, in kakor vemo	D
septembru, ustvarjeni pa veliko prej, v času, ko bi	Amerika	njegovo ironijo precej lažje prebavila.Naključje	D
v enem od kongresnih odborov spet trdil, da	Amerika	v svoji vojni nikakor ni sama.Med državami,	D
ga opustil. To je skupina pritiska, ki se ji	Amerika	tačas gotovo ne bo odrekla. Tukajšnja travma	D
gotovo ne bo odrekla. Tukajšnja travma ostaja:	Amerika	se smehlja, medtem ko Slovenija nemo uresničuje	D
posledice so nepredvidljive. Jasno pa je, da je	Amerika	začela preurejati regijo za zadovoljitev lastnih	D
podpora in vojni prispevki pa so različni.	Amerika	se lahko najbolj zanese na anglosaksonski svet	D
preventivne« vojne in hkrati zagotavlja, da bo odslej	Amerika	in ne drugi, kakor je bilo doslej, pisala naslednja	D
vojno dobiš (Kdo lahko sploh dvomi o tem, da bo	Amerika	premagala Irak?), temveč da vzpostaviš mir in	D
v petih državah od osemnajstih, v katerih je	Amerika	z drugimi (multilateralno) vojaško intervenirala	D
spremenila njihov režim v demokratičnega. Ko pa je	Amerika	(velikokrat) intervenirala sama - se pravi unilateralno	D
2. svetovni vojni, in drugič, ker se je tudi	Amerika	od takrat zelo spremenila in javni konsenz tokrat	D
Potem je prišla na vrsto katoliška Latinska	Amerika,	kjer tako rekoč ni bilo države, ki se je ne	D
oseminštiridesetih urah iz Iraka. Husein je ostal doma,	Amerika	je napadla in bo zmagala.Diplomacija ne funkcionira	D
Enostavno in hitropotezno.	Amerika	mu je tedaj vročila bianco menico za prihodnja	D
potrebujejo novo zunanjepolitično doktrino, po kateri	Amerika	ne bi smela več dopustiti, da bi imela spet	D
sta v teh razmišljanjih opozarjala, da mora	Amerika	na vse mogoče načine preprečevati poskuse oblikovanja	D
razplet dogodkov je tak, da obeta nekaj upanja.	Amerika	ni samo zadnja in edina velesila, ampak je tudi	D
ampak je tudi srhljivo osamljena velesila.	Amerika	nikoli ni imela tako malo prijateljev in še	D
zavezništev in še zlasti Evrope spremenila.	Amerika	je že napovedala, da je vojna v Iraku šele prva	D
želijo isto kot mi«. Ponovila se bo stara zgodba:	Amerika	ljudem prinese novo upanje in demokracijo, a	D
nehvaležneži sumničavo ogledujejo prineseno darilo in	Amerika	se potem zaradi nehvaležnosti tistih, ki jim	D
intervencija pripomogla k nastanku tistega, česar se	Amerika	najbolj boji - široke, združene protiameriške	D
bo lahko zavlačeval vojno toliko časa, da bo	Amerika	spričo vse več žrtev pod čedalje hujšim pritiskom	D
Vse vidijo zgolj v črno-belih tonih.	Amerika	je po njihovem obdana z zlom, ki ga zdaj poosebljata	D
tudi to bi se zagotovo dalo zlahka urediti.	Amerika	- mogočna in ranljiva Začetek zatona zadnje	D
razen tisočev in tisočev mrtvih civilistov?	Amerika	- nova domovina dobrohotnega imperializma?	D
katerih Washington še vedno sodeluje. A nikoli se	Amerika	še ni bojevala na toliko frontah - in to hkrati	D
lahko imperij bushistov propadel od znotraj.	Amerika	je začela samovšečno, celo samouničujoče izdajati	D
jemljejo à la carte. Še manj prizanesljiva bo	Amerika.	Preveč ji zmanjkuje moralnih in pravnih opravičil	D
Zastoji na poti v iraško prestolnico - Rusija:	Amerika	in Britanija bi morali sami poskrbeti za humanitarne	D
prihodnje pa se bo pritisk nanje še okrepil.	Amerika	- sama ali v navezi s peščico zaveznic - pač	D
preskrbi ZDA imela nafta iz Zaliva, ampak ker bo	Amerika	imela ključ do svetovne energetske aorte in	D
in mentalno zdravje, je zapisal, da je urbana	Amerika,	v kateri vlada kriminal, »džungla«.Pri tem se	D
pomirijo. Večina potnikov v avtobusu ve, da je	Amerika	najmočnejša država v svetovni politiki in na	D
po sebi sprejemljiva in se jim zdi logična.	Amerika	je gotovo najmočnejša država na zemeljski obli	D
ameriške civilizacije, ki je zrasla na tem.	Amerika	je namreč zrasla z osvajanjem ozemelj, na tem	D
najbolj razširjeno, da bodo torej svet obvladovali	Amerika	s svojo širšo okolico, Azija in Evropa. Afrika	D
s katerimi razpolagajo te države. Latinska	Amerika	je eden od surovinskih bazenov, ki jih ZDA obvladujejo	D
sprejemljiva, po drugi strani upoštevam, da je	Amerika	v zgodovini za Slovenijo naredila nemalo dobrega	D
osupljivo dolg. Nihče več ne more reči, da je	Amerika	v vojni za »demokratizacijo Iraka« sama.Zato	D
velikega geopolitičnega preurejanja sveta.	Amerika,	Britanija in Španija so postale trdo jedro	D
to samo potrjuje, kako malo spoštovanja ima	Amerika	za Vzhodno Evropo, in še bolj, kako malo samospoštovanja	D
kako malo samospoštovanja ima Vzhod zase.	Amerika	jo odpravi z drobižem, oni pa ji tako ali tako	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani