amerika (1.001-1.100)

11. 9.; in čeprav avtor opozarja, kako zelo	Amerika	potrebuje partnerje, ima multilateralizem, jasno	D
morda dobiva svoj vietnamski sindrom. Tudi	Amerika	sedemdesetih let se je zamajala šele v trenutku	D
kar tudi ni najbolj inovativna tema) in da je	Amerika	polna tekmovalnih, neusmiljenih ljudi.Standing	D
medijsko zanimiv. Tudi njegova zadnja knjiga Ali	Amerika	potrebuje zunanjo politiko?K diplomaciji za	D
predsednik Bush. Naslovno vprašanje knjige, ali	Amerika	potrebuje zunanjo politiko, je zgolj retorično	D
kjer koli na svetu, in se obnašajo, kot da ima	Amerika	ustrezno demokratično rešitev za vsako družbo	D
prostor nadvse pomemben, Kissinger zapiše, da	Amerika	ne sme dovoliti, da bi katera koli sila prevladala	D
emenjeval in si hudo poškodoval koleno. Košarkarska	Amerika	je bila zgrožena.Navijači so trepetali, saj	D
zaradi njegove sijajne zunanjščine. Podjetniška	Amerika	ga ima rada, ker je idealen medij za oglaševanje	D
ožini uvršča med okoliščine, v katerih bi bila	Amerika	pripravljena uporabiti jedrsko orožje.Hkrati	D
velesila predvsem v regijskem merilu, medtem ko je	Amerika	velesila v pravem, globalnem pomenu te besede	D
mogel sprejeti drugače kakor z navdušenjem. »	Amerika	in Izrael imata skupne vrednote in cilje,« je	D
tudi, ali se bo zgodilo v času, ko bo imela	Amerika	še dovolj veliko moč.Če postane vodilna sila	D
Zdravko Latal	Amerika	ne joče za Argentino Posojil za zdaj ne bo	D
vojaška akcija, kajti od nas bo zahtevala, da se	Amerika	pridruži svetu, proti kateremu se je s tako	D
notranjepolitično utemeljiti. Torej rečeš, da je	Amerika	ogrožena, da jo ogroža nemoralna, malone satanska	D
da se lahko shaja tudi brez pametnih ljudi.	Amerika	je primerna za to, da ji vlada povprečje.	D
del celotne velikanske cene, ki so jo plačale	Amerika	in druge države, zlasti siromašnejše dolžniške	D
da v vsaki vojni, tudi takšni, kakršno bije	Amerika,	poleg vojaških padajo tudi civilne žrtve.Ker	D
zavezali k miru. Izrael bo na to morala opomniti	Amerika.	Barbara Šurk	D
množice, ki čedalje bolj z gnevom gledajo, kako	Amerika	s prstom vztrajno kaže na »palestinski terorizem	D
Mojca Drčar - Murko	Amerika	na preizkušnji Vrh arabskih držav se je v	D
izgubil velik del svoje verodostojnosti, ko ga je	Amerika	v protiteroristični vojna zaobšla.Zdaj hoče	D
vprašanje ni Nato, temveč kaj bosta Evropa in	Amerika	počeli skupaj.Ali se bomo novih groženj lotili	D
Pogosto sem ga slišala pripovedovati, da je	Amerika	njegov največji sovražnik, ki svoje težave prevaljuje	D
kot velesilo in voditeljico svobodnega sveta.	Amerika	hoče popolnoma sama odločati, kako in kaj.Tako	D
Zamudili bomo veliko priložnost. Velesila	Amerika	bi lahko zdaj izkoristila svojo prevlado in	D
blagostanja. V knjigi ste nekje zapisali: »	Amerika	žali preostali planet.Zato je ostali del sveta	D
Grešni kozel tega osrednjega problema je vselej	Amerika.	Med hladno vojno so Američani v svoji zunanji	D
mirovni poskusi ne bodo obrodili sadov. Dokler	Amerika	podpira Izrael, bodo palestinska mesta gorela	D
dejstvo obdobja po hladni vojni, v katerem je	Amerika	neizpodbitna in edina velesila.Že davno so se	D
Niti en dan nisem bil brez dela. A ni	Amerika	najboljša država na svetu?« Težko je najti	D
zgodilo. Clyde v Fayettevillu je razlagal, da je	Amerika,	še posebej njen jug, tako imenitna dežela, ker	D
vsem svetu nimajo boljših prijateljev, kot sta	Amerika	in Britanija,« je dejal Blair.»Oboji razumemo	D
besede Busha niso preveč vznemirile. Izrael in	Amerika	sta po 11. septembru še vedno na isti valovni	D
države OECD, preostala Evropa, Azija, Južna	Amerika,	Severna Amerika in Podsaharska Afrika.Pet objektov	D
preostala Evropa, Azija, Južna Amerika, Severna	Amerika	in Podsaharska Afrika.Pet objektov so razdelili	D
tako zelo spremenile mednarodne okoliščine (	Amerika	po 11. septembru?), da ljudje dvomijo o pravičnosti	D
poenostavljanje in obsedenost z vojaško močjo,	Amerika	pa je čedalje bolj naveličana Evrope, ki si	D
običajna stvar. Pravzaprav sta si Evropa in	Amerika	že od konca hladne vojne prizadevali, da bi	D
državnih režimov, nista kaj prida spremenila.	Amerika	je iz tega izšla kot edina svetovna velesila	D
Atlantika smo se naučili še nekaj. Če želita	Amerika	ali Evropa dirigirati svetovno gospodarstvo	D
Vrtimo globus Trdnjava	Amerika	v Kabulu Čeravno najbrž drži, da se Američani	D
Obžaluje le eno: da ima samo enega otroka.	Amerika	jo je naučila pragmatičnega dela, strukturalnega	D
protiteroristične strategije, ker se bo sicer	Amerika	sama znašla v mlinu zgodovinskih protislovij	D
industrija zaslužila milijarde. Proti temu se je	Amerika	močno upirala.Finančni minister James Rubin	D
primanjkljaji pa znamenje slabosti neke države?	Amerika	je lani od ostalega sveta kupila za 1250 milijard	D
Japonsko, in upočasnjevanju, za katerim trpi	Amerika,	v Aziji začeli sumiti, da je prav Kitajsko zavračanje	D
začela 1861., je bila končana. Po vojni je	Amerika	spet namenila pozornost prerijskim Indijancem	D
elegija Palestincem, povezana s prisego, da	Amerika	»ne more več sanjati o varnosti«, dokler bodo	D
Danger«. Kot je v njem zapisal, bi morala biti	Amerika	zavezana univerzalnim vrednotam: demokraciji	D
prostih rok, tudi če so Washingtonu naklonjeni.	Amerika	se ne bi smela držati ob strani, kadar tirani	D
torej ni »Zahod«, kaj šele ZN, temveč samo	Amerika.	V skladu z motom »Kar je dobro za Ameriko, je	D
nevarnosti, tako menijo neokonservativci, mora biti	Amerika	vedno oborožena.Vojaške sile, ki tako in tako	D
rekoč sama od sebe. Prav demokracije naj bi	Amerika	privlačila kot magnet.Za vse ostale zadošča	D
Do tega pa ne sme priti. Namesto tega bi	Amerika	morala skupaj s svojimi zavezniki definirati	D
vzklikal zunanji minister Colin Powell, kajti	Amerika	potrebuje politično podporo.Majhna!, je odgovarjal	D
odgovarjal obrambni minister Donald Rumsfeld, kajti	Amerika	potrebuje vojaško učinkovitost.Zmagal je Powell	D
pristaši. Sporno je bilo tudi, kdaj naj bi	Amerika	napadla in kdaj naj bi afganistanski zavezniki	D
strukture palestinskega življenja, od katerih	Amerika	in Izrael pravzaprav zahtevata, naj vzpostavijo	D
Najprej diktator, nato demokrat Latinska	Amerika	in še posebno Bolivija imata dolgo in bogato	D
pravljic, ki ne ustreza resničnosti. Latinska	Amerika	že dolgo nič več ljubka dežela čudežev!« je	D
Afriki, po številu rojstev nato sledijo Južna	Amerika,	Bližnji vzhod in Severna Afrika, tako imenovane	D
zapletejo v pogovor. Se vam zdi Villa I Tatti	Amerika	v malem sredi Italije?Se je treba tudi elegantno	D
kritiki, pomenilo splav. Katoliška Latinska	Amerika	temu nasprotuje tako kakor Evropejci, predvsem	D
pomembna mirna in k blaginji usmerjena soseščina.	Amerika	Michaela Moora Neumni beli ljudje	D
Anana k posredovanju Združenih narodov, ker	Amerika	ni več sposobna imeti poštenih in svobodnih	D
državi NI glasovalo za Georgea W. Busha. To je	Amerika,	v kateri zdaj živimo.Liberalna, napredna in	D
notranjepolitično konsolidacijo, potem ko je bila	Amerika	zaradi njegove tanke volilne zmage nevarno razdeljena	D
premier izrabljata ravno za to. Enako kot to počne	Amerika,	ki o Palestincih govori samo še kot o fanatičnih	D
Vodilna območja pri naložbah v IT ostajajo Severna	Amerika,	Evropa in države azijsko-tihomorskega bazena	D
Evropo je, če želi nadaljevati zavezništvo.	Amerika	bo še naprej izpolnjevala svoje vojaške obveznosti	D
biti sam - proti. Kaj je prav, bo odločala	Amerika.	Z Natom ali ne, če do vojne pride, se nihče ne	D
okupatorji in njihovi zavezniki - Izrael in	Amerika.	Palestinci z dejavno civilno družbo in - v primerjavi	D
Zahodnem bregu in v Gazi skrbel za njeno varnost.	Amerika	je njegovo trdo roko podpirala zato, ker jo	D
primernih aktivistov - izbrali sami. Če bosta	Amerika	in Izrael zaslišala klic Palestincev po demokraciji	D
Deveterica kandidatk	Amerika	odpira vrata Nata Kdo je kdo v Natovi čakalnici	D
kaj boste v Natu naredili, ko bosta Rusija in	Amerika	Evropi zrasli čez glavo?Novinarsko vprašanje	D
v Natu so še eden od odmevov 11. septembra.	Amerika	nima več časa za Evropo.Pozornost je docela	D
vedela za priprave na teroristične napade	Amerika	je vznemirjena zaradi priznanja Bele hiše, da	D
reprezentanta na Češko. In naj si bo Severna	Amerika	še tako mikavna, kaže pošteno premisliti. Klub	D
preprost način. Bipolaren svet: na eni strani	Amerika	in Izrael, na drugi preostali svet.Mislim, da	D
F. B., foto Tomi Lombar Vrh EU-Latinska	Amerika	Zelena celina je nezadovoljna	D
Zelena celina je nezadovoljna Latinska	Amerika	zahteva, naj EU odpre vrata njenim izdelkom	D
Bruselj - Drugi vrh EU-Latinska	Amerika	je obrodil malo sadov, kar je priznal tudi gostitelj	D
carinske ovire, kvote in kontingente. Južna	Amerika	ne prosi za miloščino, pač pa želi, da Unija	D
med levičarskimi intelektualci. Namreč, da je	Amerika	kot ekonomski in družbeni model izgubila nekdanji	D
Uporablja novo teologijo evropske levice. Pove:	Amerika	je zgrešena družba, ker je »najbolj neenaka	D
so ZDA postajale svetovna sila. Čeprav se je	Amerika	pred drugo svetovno vojno zelo malo vmešavala	D
namreč sploh ne ve, da tako sodišče obstaja.	Amerika	se je pred kratkim zgolj grdo obnašala in je	D
naredil uslugo svojemu prijatelju Puti-Putu. »	Amerika	tega obiska ni potrebovala, še manj je potrebovala	D
potrebovala, še manj je potrebovala sporazum.	Amerika	tudi nima nobenega interesa za gospodarsko sodelovanje	D
Fant je že prej živel pri dedu.	Amerika	je bila vedno zelo blizu šefom Agnellijeve rodbine	D
je delno jasna, delno pa zabrisana. Severna	Amerika	in Zahodna Evropa sta brez dvoma zahodni svet	D
kakršni sta Avstralija in Nova Zelandija. Latinska	Amerika	ni zahodni svet, je pa njegovo dvorišče - neprijazno	D
zdaj vemo, da je naša civilizacija umrljiva.	Amerika	ugotavlja zdaj, da je ranljiva tako kot vsi	D
edine aristokracije, ki jo je kdajkoli imela	Amerika«	.Zato se tudi ni mogel ukvarjati z vprašanjem	D
pristan, idej pa ji je že zdavnaj zmanjkalo; ne	Amerika,	ki se lahko - tako ji je dano po tragičnem 11	D
Toronto - Vsa hokejska Severna	Amerika	je razpredala o presenečenju že v 1. krogu končnice	D
Rusija postati strateški izvoznik nafte v ZDA.	Amerika	si hoče nemoteno dobavo goriva zagotoviti pri	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani