Zemlja (601-700)

»Moramo udariti! Naša	zemlja	ni mastna, puhličasta je, malo in nerada rodi	A
Nebo se odpira, rajski soj lije na zemljo ...	zemlja	se dviga ... soj neba in lice svetá se božata	A
Pa si je mislil: Bog je povsod, vsa	zemlja	je njegova.Dobrotljivega Boga sem si za očeta	A
več ne bom videl; pa saj je Bog povsod, vsa	zemlja	je božja.On, dobrotljivi oče, kateri me je do	A
Rekel je sam pri sebi: »Glej, tukaj je	zemlja,	v kateri počivajo kosti mojega očeta, ali pa	A
Togotno je zarukal. Zabobnela je	zemlja.	S sklonjeno glavo in naprej štrlečim rogovjem	A
vrhovi hribov so pa blesteli v snegu in soncu.	Zemlja	je bila pomrzla, dan pa kar precej gorak. Navihanec	A
manjka, pa že še vse postori. Spomladi, ko se	zemlja	odtali.Potem pripelje Jezerno in jo posadi k	A
večerno ozarjenim nebom, da ni vedela, kje se neha	zemlja	in kje se začne nebo. BUČEČA ODJUGA Izpod	A
usipati gramoz. Preden se je zmračilo, je bila	zemlja	spet zravnana.Samo po sveže razkopanem produ	A
glasovi brenke, da je bilo slišati, kakor bi tudi	zemlja	brnela.Piščalar je prisluhnil, ujel z glasovi	A
z glasovi strune udarjanje kopač in zapel: »	Zemlja	rahla, zemlja rodna, zemlja sončna, mali dobra	A
strune udarjanje kopač in zapel: »Zemlja rahla,	zemlja	rodna, zemlja sončna, mali dobra, mati naša	A
kopač in zapel: »Zemlja rahla, zemlja rodna,	zemlja	sončna, mali dobra, mati naša, mati vseh.«	A
razlegale prek jezera in v temne goščave besede: »	Zemlja	‒ sonce ‒ mati.« Zlata Perunika je čepela poleg	A
užgal slepeče bli . / . / stran 187 . / ske.	Zemlja	se je tresa in žarela v plamenih.Podrla se ni	A
Kvašen kruh je. Daje nam ga velika naša mati ‒	zemlja.	« »Velika mati zemlja,« se je čudil Jelen.	A
ga velika naša mati ‒ zemlja.« »Velika mati	zemlja,	« se je čudil Jelen. »Da, da!	A
nebogljenega otroka, tako nas vse doji naša velika mati	zemlja.	Ljudi in živino in ptiče pod nebom in ribe v	A
setvi da raste, in klasju, da žito pozori.	Zemlja	‒ velika mati.« Jelen je prikimal.	A
spodobi, da bi tako delo opravljali hlapci, ko	zemlja	ne more postati nikoli njihova last.Presukanemu	A
raztrganega velikega zobra. Okrog njega je bila	zemlja	vsa razkopana in dokaj mladega drevja s koreninami	A
goščave. Jelenu se je zazdelo, da je začela	zemlja	nalahno bobneti. »Aha!	A
hriba sem razleglo silovito rjovenje gonjačev.	Zemlja	je pa zares trdo zagrmela.Volku se je posrečilo	A
Do pomladi je bilo pa še daleč. Rodna	zemlja	je spala še kakor mrtva.In čas, ko se prebudi	A
glavami. Doma okrog Velikega jezera je bila še vsa	zemlja	mrtva. Nikjer zelene bilke in nikjer nobenega	A
nič opraviti, ko zadaj ni več sveta. Je vsa	zemlja	en sam velik otok.Okrog in okrog jo pa obdaja	A
zmotil. Bila je rodovitna kakor prekopana mastna	zemlja,	ki jo je bil oplodil pepel požgane mogočne goščave	A
varjati: . / . / stran 17 . / »Ti, vekovečna mati	zemlja.	Po tvojem navdihu sem požgal goščave in prekopal	A
Drave. Z Zlatolaso Lipo bi postala vsa obširna	zemlja	njegova in vsa brezštevilna skrita blesteča	A
Ostrorogi Jelen kar ni hotel verjeti, da	zemlja	onstran prelivov ni naseljena. Ni strpel.	A
nekam v brezkončnost, kakor bi jih požirala	zemlja.	Drave same nevihta ni dosegla.	A
izpred nosa uide. Pod Ostrorogim se je tresla	zemlja.	Prav v rogovilo hrasta je čutil.	A
tremi težkimi sulicami v roki poskočil na tla.	Zemlja	se je potresla pod njegovimi nogami in vsi so	A
posejemo čimveč semena. Naj nam velika mati	Zemlja	da dobro letino!« »Vekovečna mati Zemlja!«	A
mati Zemlja da dobro letino!« »Vekovečna mati	Zemlja!	« Sinovi so vzkliknili.	A
je s kopači in kopačicami počakal, da se je	zemlja	za prvo silo osušila.Potem je naložil prihranjeno	A
/ . / stran 275 . / Potem je čakal, da je	zemlja	ozelenela.Ko je pa pognal, je še isti dan prebrodil	A
žita in otresel s klasja oblake cvetnega prahu.	Zemlja	je duhtela po dobro obetajoči letini. Pod visokim	A
Nič se ne morem pritožiti. Onstran Drave je pa	zemlja	še bolj plodna.Dobro boste živeli.	A
vzvalovljeni ravnini, je po dolgi in trdi zimi	zemlja	spet ozelenela.Številne črede so se pasle v	A
»Mi pa smo se tukaj v zemljo zagrizli.	Zemlja!	Zemlja!	A
Zemlja!	Zemlja!	Zemlja!« Ostrorogi je glasno spregovoril, dvignil	A
Zemlja!	Zemlja!	« Ostrorogi je glasno spregovoril, dvignil trudno	A
gospodar ne peča sam s kmetijo, ampak da je	zemlja	v najemu. Po vsem tem bi človek sklepal, da	A
proti vzhodu pak je bila tjakaj do meje peščena	zemlja,	po kateri je redko med brinjem in kotanjami	A
godrnja Krjavelj in gleda za njim. »Star je ko	zemlja	in vendar ti dirja, kakor bi kraško burjo spustil	A
za gospodom duhovnikom, ki je bil že star ko	zemlja,	najbolj učen mož v okrožju, vendar ni znal drugega	A
človeški lakomnosti, ki take judeže raja! Prekleta	zemlja,	da takih ljudi ne požre! Tako sem klel na prvi	A
poljski pridelek, hrana za zimo. Ostala je še	zemlja,	polje in gozd. Gozd je bil že rajnki oče obropal	A
koj, da v tej hiši stanuje samo žena, stara ko	zemlja,	s svojo gluho deklo.Tedaj ni bilo drugega pomočka	A
moči; ali deček je izginil, kakor bi ga bila	zemlja	požrla, in ravno zato imam jaz upanje, da ‒	A
ker je bil Turek tu, kakor bi ga bila ponoči	zemlja	izpuhnila. Leta 1475. udarijo v najlepšem poletju	A
tiste prve dni po potopu, ko je vedel, da bo vsa	zemlja	tako premočena, kakor ni bila nikoli prej in	A
čebele so ostale v svojem koritu. Ker je bila	zemlja	dobro namočena in pognojena s pregrešnimi trupli	A
in planjav. Dežja ni hotelo biti; peščena	zemlja	je omagala in trava je prepočasi odganjala za	A
pogledal, proti Šiji, kako visoko je že ozelenela	zemlja:	»Kako bi bilo lepo, če bi ne bilo v sredi med	A
nikjer ni. Danes pa, ko se je odgrnila domača	zemlja,	jutranje sveža, vsa naenkrat pred njim, ga je	A
že davno raste podlesek in kmalu me bo zasula	zemlja.	« »Kdor o smrti govori, še dolgo živi.«	A
drugemu, vedno bolj hitro, in so si vedno bliže in	zemlja	bobni.Ti pa stiskaš konja s koleni, čedalje	A
židano belim kožuhom?« * Zjasnilo se je in	zemlja	je pomrznila. Ovčarji so zadnji dan spustili	A
da so okna žvenketala in se je tresla zamrzla	zemlja.	Mračilo se je.	A
Drugi dan gremo trije jamo kopat.	Zemlja	je bila tu pet čevljev globoko zmrznjena in	A
jarek in se razbil; in zlato kapljico, ki jo je	zemlja	dala, popila je zopet zemlja. Že se je v jutru	A
kapljico, ki jo je zemlja dala, popila je zopet	zemlja.	Že se je v jutru danilo, ko je Frtnatek Tekmec	A
je pa tudi od ure do ure tajala in manjšala.	Zemlja	je bila še malo mehka in mokrotna, vendar je	A
bi bilo vse, kar bi bil rad. Koliko jih nosi	zemlja,	ki imajo te lepe lastnosti v izobilju in ki	A
Kar je za drevo rojeno, drži se drevesa, težka	zemlja	pa sama z lemeža leze,« nadaljeval je stari	A
Ali je stara?« »Kakor	zemlja!	« nasmehne se dekle. Slikarju se ni ljubilo več	A
so mu zvenele sestrine besede: »Stara kakor	zemlja!	« IV Alles das Neigen von Herz zu Herzen, ach	A
gospodarjeva, bila je res stara skoro »kakor	zemlja«	, a vendar živa, gibčna in vesela. Govorila je	A
stran 47 . / MOKRA POEZIJA »V početku je bila	zemlja	pusta in prazna in duh božji je plaval nad vodami	A
pogledoval, kdaj mu bode Bog poslal znamenje, da je	zemlja	zopet suha; in ko se je to zgodilo, razposlal	A
. / stran 18 . / ko dohodek, ki ga nam daje	zemlja,	ne raste tako kakor naše potrebe.Mati Polona	A
veselja ti utriplje srce, da je tudi ta rajska	zemlja	»lijepa naša domovina«; zaeno pa ti zaigra solza	A
ostaneva proti soncu na sedanji črti in da se edino	zemlja	pod nama dalje suče po svojem tiru.« »Ali je	A
Kajnovo znamenje je Rimu ostalo. Nikjer ni pila	zemlja	toliko bratovske, toliko nedolžne krvi kakor	A
na mestu, kjer stoji sedaj Berlin. Ko se bo	zemlja	tako sukala okoli Berlina, ležal bo nad Rimom	A
so se morjem postavili mejniki, do dne, ko se	zemlja	prevali soncu v plameneči naročaj, bo ti velika	A
izrabite in potlej zavržete, in vendar ima ta	zemlja	vsem prostora!Ali niste bolj zverski od divjih	A
in voz; za te ustanovitelje in podjetnike pa	zemlja	premalo prostora, da bi mogli na nji uresničevati	A
Primorja. Rojaka sta se rotila, da francoska	zemlja	ne rodi take kapljice. Samorad se je ogrel in	A
Povodnji donašajo dobre zemlje z višav, ta	zemlja	se useda v jezerih. Nižji kraji se varujejo	A
jugovzhodu! Tam vidita v stranski dalji, kjer se	zemlja	in nebni obod stikata v eno planoto, gori in	A
Naposled pa opeša vsaka moč.	Zemlja,	kolikor je bila umetno in skrbno obdelana, izsesala	A
zmerne, varčne ljudi. . / . / stran 242 . /	Zemlja	je bila rodovita, bogastvo in število prebivalcev	A
dočim je v ostali Evropi čimdalje bolj pešala	zemlja,	pojemala množina in vrlina ljudi in se je povsod	A
ali se ukvarjati z vprašanjem, jeli se suče	zemlja	okoli sonca ali sonce okoli zemlje.Svobodno	A
je bogastvo in koliko je živil, katera hrani	zemlja,	še nenačetih!In ta naša zemlja nam še celo ni	A
katera hrani zemlja, še nenačetih! In ta naša	zemlja	nam še celo ni znana po vseh rodovitih pokrajinah	A
sodbe in povračila’. ‒ ‚Prvine se raztope in	zemlja	zgori z vsemi stvarmi na nji.’In kaj se zgodi	A
Kaj takega sedaj ni več možno. Vsa	zemlja	bo skoro poznana, tudi stari Kitaj se ne bo	A
šolskih klopeh. Ondaj mi je bila šola vsa pisana	zemlja,	knjiga vse, kar je zanimalo zvedavo detinsko	A
Ker je v hipu obljubila, da bo molčala kakor	zemlja,	ji Grm pove na uho, da bo odslej vsak kmet,	A
tisti strani, kamor gleda, ni morja, ampak suha	zemlja	kranjska in hrvaška, in da od svojega stališča	A
A Bog tega ni dopustil.	Zemlja	se potrese, napihnjena gora se razpoči in razvali	A
nekdanjega plavža je prazno in hladno, in kjer se je	zemlja	tresla pod debelim kladivom, gledaš grobljo	A
Zagreb mu je bil druga Ljubljana in hrvaška	zemlja	druga domovina; vendar kakor nekdaj dijaka,	A
»Bom že jaz oral, vi pa vodite. Tale	zemlja	je vražje težka.« »No, le,« je pritrdil oče	A
plast zemlje morala pokoriti. Prevzela ga je	zemlja,	njen prijetni vonj se mu je vsesal v pljuča	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani