nova beseda iz Slovenije
tekočega podajanja jedrnega besedila. Tukajšnja | knjiga | z vso spoštljivostjo upošteva tudi dognanja | C |
ni erotična zbirka, ravno tako, kakor njegova | knjiga | pobožnih pesmi ne bo molitvenik, ampak folklorističen | C |
folklorske drobtine", "znamenita folklorska | knjiga" | (1912), "kot predhodnik folklorskih študij se | C |
Z lingvističnega dialektološkega stališča je | knjiga | J. Bartmińskega primer vzornega sistemiziranja | C |
materialno sredstvo (medij med S in R / rokopis, | knjiga, | film, magnetofonski trak) V prim | C |
že s prvo, če ne celo mnogo prej. Pričujoča | knjiga | skuša k temu spoznanju prispevati svoje argumente | C |
Na robu sveta - na robu pameti Pričujoča | knjiga | govori o eni največjih norosti v človeški zgodovini | C |
Vojna, o kateri posredno pripoveduje pričujoča | knjiga, | pa je bila najbolj nespametna od vseh. Najbolj | C |
Večno vprašanje Pričujoča | knjiga | ni običajna razprava o prvi svetovni vojni. | C |
(moškim) otrokom obširnejša od pisem ženam. | Knjiga | se konča z natančnim popisom žrtev in opisom | C |
prevod Ciril Zlobec v Lirika, 46, Mladinska | knjiga, | Ljubljana 1980 str. 39.) »Tako je stopal gospod | C |
delo slovenskih pesnikov in pisateljev, 23. | knjiga, | Državna založba Slovenije, Ljubljana 1975, str | C |
Hinka Smrekarja«, v: Aleš Berger (Ur.) Mladinska | knjiga, | Ljubljana 1993, str. 17. (Smrekarjeva tarok | C |
Črna (Sovjetska zveza) in Bela (Nemčija) | knjiga. | Podobno poslanstvo je imela tudi večina kronik | C |
podobno kot J. M. Winter - upava, da bo pričujoča | knjiga | uspela ohraniti vsaj delček spomina na eno največjih | C |
slutil prelomne čase že veliko prej. Krausova | knjiga | je namreč izšla že kmalu po avstrijski aneksiji | C |
World War, Da Capo Press, New York, 1995, druga | knjiga, | str. 113. Njihovi belski poveljniki so jim vedno | C |
Berger, Aleš (ur.), Smrekarjev tarok, Mladinska | knjiga, | Ljubljana 1993. Bergoč, Jože, Moje življenje | C |
Trakije, Skitije ter severne Evrope. Druga | knjiga, | Azija, ki je vključevala tudi Afriko, je obsegala | C |
posameznih knjig s pomembnejšimi poglavji. I. | knjiga | Predgovor ‐ dogodki pred vojno ‐ notranji in | C |
vojno ‐ prva Arhidamova vojna (431‐421). II. | knjiga: | prva tri leta vojne (431‐428) (431) Tebanci | C |
Plataje ‐ napad Peloponežanov na Pirej. III. | knjiga: | druga tri leta vojne (428‐425) (428) Tretji | C |
vodstvom Demostena in drugih ‐ izbruh Etne. IV. | knjiga: | sedmo, osmo in deveto leto vojne (425‐422) | C |
k Atencem ‐ Potejdaja se upira Brazidu. V. | knjiga: | od desetega do petnajstega leta vojne (422‐416 | C |
prebivalstvo pobijejo ali zasužnjijo. VI. | knjiga: | šestnajsto, sedemnajsto in osemnajsto leto vojne | C |
Sirakuzami ‐ v Tarent pride Špartanec Gilip. VII. | knjiga: | osemnajsto in devetnajsto leto vojne (414‐413 | C |
ujete Atence zasužnjijo v kamnolomih. VIII. | knjiga: | devetnajsto, dvajseto in enaindvajseto leto | C |
večji, kot nam je danes na voljo; dejstvo, da se | knjiga | konča tako pretrgano, tako rekoč sredi stavka | C |
ne)dokončanosti nekaterih knjig; peta in osma | knjiga | se v nekaterih potezah razlikujeta od ostalih | C |
Država v Platonovo stopnjo zrelosti (prva | knjiga | morda celo v čas razvoja), ostala štiri pa med | C |
zato je potreben kratek pregled vsebine. Prva | knjiga | se začne z razpravo med Sokratom in več sogovorniki | C |
aristokracijo,[159] če jih je več. Tu (peta | knjiga) | pa zahtevajo sogovorniki, da Sokrat še bolj | C |
dosegel, lahko vodi druge. Osma in deveta | knjiga | opisujeta napovedane štiri nepopolne oblike | C |
naj bi veljal v idealni skupnosti. ‐ Deveta | knjiga | opiše tiranski značaj in ga primerja s pravičnim | C |
in E. Barker), pravita, da sta osma in deveta | knjiga | Države prvi poskus, da bi se oblikovala filozofija | C |
ki opisujejo »čudežne« dogodke in pojave (8. | knjiga, | F 64‐84), dalje poglavje o atenskih politikih | C |
leta 219 do 145 pr. Kr. Zadnja, štirideseta | knjiga | je vsebovala vsebinski povzetek s kronološkim | C |
kronološkim pregledom. Tretja, četrta in peta | knjiga | je delni opis vojne s Hanibalom, ki se zaključi | C |
letu 216, z opisom bitke pri Kanah. Šesta | knjiga, | ki je žal ohranjena le delno (vendar je njeno | C |
najvznemirljivejših delov celotne Zgodovine. Ta | knjiga | je izvzeta iz siceršnje "kronografske" sheme | C |
‐ podobno kot dvanajsta in štiriintrideseta | knjiga | ‐ s teoretičnega stališča obravnava nekatera | C |
državi pripomogel k prevladi. V tem oziru šesta | knjiga | predstavlja enega ključnih momentov v Zgodovini | C |
obsegajo opis dogodkov za leta 216‐207; zadnja | knjiga | se zaključi z dogodki tik pred Scipionovo ekspedicijo | C |
pred Scipionovo ekspedicijo v Kartagini; ‐ 12. | knjiga | je v celoti namenjena ekskurzu, tj. polemiki | C |
njihove zgodovinopisne metode; v tem oziru je 12. | knjiga | predvsem izjemno pomemben dokument za razpoznavanje | C |
konca druge punske vojne; ‐ knjige 16‐18 (17. | knjiga | je izgubljena) so opisovale dogodke v letih | C |
opisujejo obdobje v letih 195/94‐190/188; 19. in 20. | knjiga | sta skoraj v celoti izgubljeni, od 21. knjige | C |
je namenjen opisu Scipiona Mlajšega; ‐ 34. | knjiga, | od katere je ohranjen le skop odlomek (obsega | C |
mnogih drugih obsežnih geografskih ekskurzov 34. | knjiga | jasno priča o Polibijevi veliki vnemi za tovrstne | C |
več kot dvajset strani pri vsaki knjigi (37. | knjiga | je v celoti izgubljena). Polibijeva »pragmatična | C |
drugimi starejšimi pisci v 12. knjigi in 34. | knjiga, | ki je v celoti posvečena geografiji.Predvsem | C |
Polibijevega odnosa do zgodovinske snovi. 12. | knjiga | je obsežna polemična razprava, v kateri Polibij | C |
polemizira tudi npr. z Aristotelom), pa celotna | knjiga | pravzaprav poteka kot razprava proti Timaju | C |
rodovi pa je ne bodo nikoli dosegli. [...] 6. | knjiga[ | 264] (Iz uvoda) | C |
in razvijala po [tem] naravnem sosledju. 12. | knjiga | Timaei de Africa et Corsica errores ‐ Timaj | C |
mitoloških začetkov do začetka punskih vojn. 1. | knjiga, | v. 80‐100[280] S silno skrbjo in v želji po | C |
rimsko zgodovino, zlasti v tem, da je letopis | knjiga, | v kateri ni pisec naredil nič več kot pokazal | C |
kaže, da Sizena ni bil zgolj analist; prva | knjiga | je namreč vsebovala sumarni pregled rimske zgodovine | C |
izvora in značajskih lastnosti (Origines, druga | knjiga, | fr. 31 in 34): Fr. 31: Serv. Aen. XI 715 | C |
znamenitosti« (admiranda); (Origines, druga | knjiga, | fr. 33): Non. s. v. gelus p. 208: | C |
geografije in gospodarstva (Origines, druga | knjiga, | fr. 43, in peta knjiga, fr. 93): Fr. 43: | C |
gospodarstva (Origines, druga knjiga, fr. 43, in peta | knjiga, | fr. 93): Fr. 43: Varro de r. rust. | C |
Poskusi etimologiziranja (Origines, druga | knjiga, | fr. 46): Serv. ad Aen. X 184: | C |
njemu prispeval tudi sam (Origines, druga | knjiga, | fr. 61): Priscian. IIII p. 129 et VII p. 337 | C |
dediča.« Vpletanje basni (Origines, tretja | knjiga, | fr. 72): Festus s. v. oreae p. 182 M. | C |
z lastnim preračunavanjem (Origines, prva | knjiga, | fr. 17): Dion. | C |
usmerjenost in nasprotovanje Grkom (Origines, četrta | knjiga, | fr. 83): Gell. | C |
Apijan obravnaval zgodovino rodnega Egipta (6.‐9. | knjiga | Državljanskih vojn, Emph;lia; te knjige | C |
stvari so moji napotki in nasveti odveč. Naša | knjiga | žal ne more napraviti ljudi pametnih in pronicljivega | C |
do 54. (obdobje od leta 68 do 10 pr. Kr., 36. | knjiga | je na začetku poškodovana), od 55. do 60. knjige | C |
opisujeta makabejski upor dve knjigi, Prva in Druga | knjiga | Makabejcev; prva je primer hebrejskega zgodovinopisja | C |
odločilnim spopadom pri Akciju leta 31 pr. Kr. 133. | knjiga | sega do Antonijeve in Kleopatrine smrti po bitki | C |
o tem velja sklepati tudi zato, ker se 142. | knjiga | konča z Druzovo[588] smrtjo, ko se je ponesrečil | C |
spopad med Vitelijem in Vespazijanom, četrta | knjiga | pa upor Batavov pod vodstvom Civilisa.Najznamenitejš | C |
pod vodstvom Civilisa. Najznamenitejša je peta | knjiga, | ki opisuje priprave na obleganje Jeruzalema | C |
vstaje Nika,[772] izbruh kuge v Bizancu itn. Osma | knjiga, | ki jo je Prokopij dodal naknadno in o kateri | C |
delu, ki je pravzaprav zasnovano kot deveta | knjiga | Zgodovine vojn, je Prokopij izrazil ves svoj | C |
zgodovina je razdeljena na šest knjig: 1. | knjiga: | doba od Avgusta do Dioklecijana, 2. knjiga | C |
knjiga: doba od Avgusta do Dioklecijana, 2. | knjiga: | obdobje od Dioklecijana do Julijana, 3. knjiga | C |
knjiga: obdobje od Dioklecijana do Julijana, 3. | knjiga: | Julijanovo vladanje, 4. knjiga: od Julijana | C |
3. knjiga: Julijanovo vladanje, 4. | knjiga: | od Julijana do Teodozijeve smrti, 5. knjiga | C |
knjiga: od Julijana do Teodozijeve smrti, 5. | knjiga: | doba do prihoda Alariha v Italijo, 6. knjiga | C |
knjiga: doba do prihoda Alariha v Italijo, 6. | knjiga: | nedokončana, do padca Rima leta 410. Na koncu | C |
svetovnimi obdobji iz Geneze (Prva Mojzesova | knjiga | ) ali Knjige razodetja (5:1).Tridelno shemo | C |
Troïkôn) pa v obdobje Troje. Zadnja, osemnajsta | knjiga, | najverjetneje ni Malalasovo delo, temveč je | C |
Kronika[797] Prva | knjiga | ‐ Adamov čas 1. Bog je kot prvega človeka | C |
poželeli hčere ljudi, pa je minilo 2122 let. Peta | knjiga | ‐ Trojanski časi 1. | C |
ostalo o Grkih, ki so šli nad Trojo. Sedma | knjiga | ‐ O ustanovitvi Rima 1. | C |
pisali modri Livij in številni drugi. Deveta | knjiga | ‐ Čas rimskih konzulov 3. | C |
mučenikov (Liber in Gloria Martyrum, prva | knjiga) | , Pasijon in čudeži sv. Juliana (Liber de | C |
et Virtutibus Sancti Iuliani Martyris, druga | knjiga) | , Čudeži sv. Martina (Libri I‐IV de Virtutubus | C |
Življenje očetov (Liber Vitae Patrum, sedma | knjiga) | in Slava spovednikov (Liber in Floria Confessorum | C |
spovednikov (Liber in Floria Confessorum, osma | knjiga) | . Natančnejše kronologije njegovih del žal ni | C |
imenovanje ne ustreza predstavi samega avtorja. Prva | knjiga | se namreč začne z Adamom in Evo, nato pa pohiti | C |
s smrtjo Martina iz Toursa leta 397. Druga | knjiga | opisuje prepire zgodnjih frankovskih kraljev | C |
kraljev vse do Klovisove smrti leta 511. Tretja | knjiga | zasleduje usodo Klovisovih sinov, četrta pa | C |
Delo je razdeljeno v štiri knjige. Prva | knjiga, | ki se je ohranila vsaj v petih različicah, opisuje | C |
in dokumente, ki jih je sam izsledil. Druga | knjiga | (na začetku zamišljena kot ločeno delo z naslovom | C |
flamske težave v letih od 1378 do 1387. Tretja | knjiga | pripoveduje o obdobju od leta 1386 do leta 1388 | C |
Charlesa VI., da bi zasedel Anglijo. Četrta | knjiga | je zgodba o propadu Richarda II. in nastopu | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |