nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
Ali dramatičnih balad Bertolda Brechta, nekaterih pesmi Alana Seegerja, Wilfreda Owna, Siegfrieda Sassoona, Isaca Rosenberga, Georga Trakla, Ungarettija* ... ali črtice Gospod stotnik Ivana Cankarja.** Od vseh teh hiš / ostal / je le / kak kos zidu // Od vseh / ki sem se družil z njimi / ni ostalo / niti toliko // Toda v srcu / križ noben ne manjka // Moje srce / je najbolj razmrcvarjena dežela.« (Sveti Martin na krasu, prevod Ciril Zlobec v Lirika, 46, Mladinska knjiga, Ljubljana 1980 str. 39.) »Tako je stopal gospod stotnik počasi dalje ob dolgi vrsti; pregledoval je, izpraševal in izbiral. Časih je izpustil po dva in tri, nekaterega niti pogledal ni, časih pa jih je zaznamoval kar po pet in šest zapovrstjo. In zdelo se mi je, da za nalašč in preudarno izbira najmočnejše in najlepše. Prišel je do kraja, poslednjikrat je vzdignil palico, nato se je okrenil. Takrat sem videl njegov obraz in srce mi je utihnilo. Ta obraz je bil brez
kože in mesa, namesto oči je bilo izkopanih v lobanjo dvoje globokih jam, dolgi, ostri zobje so se režali nad golo, silno čeljustjo. Stotniku je bilo ime Smrt.« v: Ivan Cankar, Zbrano delo slovenskih pesnikov in pisateljev, 23. knjiga, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1975, str. 20.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani