Gašper (301-400)

V dveh panjih že pojo matice.	Gašper	jih je že slišal.« »Saj samo čivkajo,« je dejal	A
je že slišal.« »Saj samo čivkajo,« je dejal	Gašper,	»in nekatere kar regljajo.« »Ali te je že katera	A
»Ali misliš, da sem se jaz?« se je ponesel	Gašper.	»Jerica se je pa jokala in še zdaj se muh boji	A
drgnil z zelenim smrečjem in dišečo meliso.	Gašper	in Jerica sta svetlo gledala in čakala, kaj	A
hodila nepokojna z dvorišča k uljnjaku in nazaj,	Gašper	predrzno prav blizu do čebel, Jerica previdno	A
najbolj šumel. »Na petelina glej!« je dejal	Gašper	Jerici.»Jaz grem po brizgalnico.«	A
»Jaz bom žvenkljala; to tudi pomaga.«	Gašper	je prinesel brizgalnico in si pripravil blizu	A
Vse pojdejo čez.« Tone je stekel s panjem,	Gašper	z brizgalnico nad roj, ki se je vzdignil, krožil	A
še ometel k drugim ali pa kar z roko pobral.	Gašper	je stal blizu, in dasi mu je tolklo srce, se	A
Kaj pa mahaš kakor motovilo!« jo je karal brat	Gašper.	»Na meni jih je sedelo več ko deset, pa me ni	A
Čez dva dni je ogrebal Tone spet en roj, in	Gašper	je pomagal.Stal je trdno in moško, odločen,	A
Jerica morala smejati, akoravno se ji je smilil.	Gašper	pa je bil prepričan, da ne kazi nobenega junaka	A
Jaz pa vem, kako ti to delaš,« je kazil igro	Gašper.	»Kako si siten!« so ga ustavljali drugi otroci	A
za pašo,« je dejala Rozala, »bi bila Janez in	Gašper	vendar že.« Tone pa je bil teh misli, da za	A
nikogar, da bi se nanj naslonil. Umrl je bil	Gašper	in kmalu za njim stari Križman, ki se je bil	A
ki se je bil prehladil takrat, ko sta ga bila	Gašper	in Tetrev z voza zgubila.Mladi Križman pa ni	A
sta klečala s komolci na mizi na eni strani	Gašper,	na drugi Janezek, nasproti pa sta stali Jerica	A
ona njiva ob robu!« »Strica Toneta,« je dejal	Gašper.	»O ne, Gašperček, tvoja, samo tvoja in Jeričina	A
jemlje.« »Ali je že bil kdo notri?« je vprašal	Gašper.	Drugi so zamaknjeni tiho dihali, da ne bi preslišali	A
prikupili?« »Pa še kako radi!« je dejal za vse	Gašper,	ki se je sicer bal povodnega moža, še bolj pa	A
kuhinji na drogu veliko suhih klobas,« je dejal	Gašper.	»Suhe klobase ima povodni mož posebno rad,«	A
»Jaz mu jih bom en par prinesel,« je dejal	Gašper	in požrl sline. »Oh, kako te bo rad imel!«	A
pa naj prinesem povodnemu možu?« je vprašal	Gašper,	ki je že vedel, kaj bo storil. »Kar meni prinesi	A
Ne sedeti ne stati ni mogla mirno.	Gašper	se je hrabro premagoval.Naenkrat se je sklonila	A
Tone. »In kako lepe!« je zdihnila Jerica. »	Gašper	bo dobil najbrž eno uro, jaz pa zlate uhane	A
»Kaj pa klepetaš, ti grdoba!« se je jezil	Gašper.	»Najbrž jim Tetrev kakšne neumnosti pripoveduje	A
treba to prepovedati.« Mirno tiste noči tudi	Gašper	ni prespal; Jerica pa je bila še drugega dne	A
pekel. Jerica je ihtela na ves glas in tudi	Gašper	je imel solzne oči, ko je zatrjeval, da ne bo	A
naj se varujejo greha, ki žali Boga. Če si je	Gašper	pri plezanju hlače raztrgal, se je po njenih	A
otrok s svojimi grehi. »Jerico boš zbegala;	Gašper	se bo pa tebi in tvojim grehom uprl.« Mana pa	A
drug, nov učitelj, ki ga Janezek še ni poznal.	Gašper	in Anka, ki sta to leto na novo vstopala, sta	A
mater in tudi nekaj očetov s svojimi otroki.	Gašper	se je oziral okrog in zagledal v kotu Rožmanovega	A
»Poglej novega učitelja,« je šepetal Pepe.	Gašper	je pogledal učitelja naravnost in se mu nasmejal	A
šolo in se za dobre nauke že nekako utrdili.	Gašper	se je vračal mnogo pogumnejši domov, Jerica	A
ji je zdel; umevno, ker je že toliko skusil.	Gašper	se je šole hitro navadil.Dobil je prijetno druščino	A
roparje. »Kako pa se to igra?« je vprašal	Gašper.	»To je tako,« je razlagal Jožek.	A
Greh gre v meh, meh poči, in greh ven skoči.« »	Gašper	ne pojde v vašo družbo,« je dejala Anka. »Tebe	A
S teboj ne govorimo.« »	Gašper,	nikar je ne poslušaj!« je učil Jožek.»Kaj pa	A
kaditi ali znaš?« »Ali znaš ti?« je vprašal	Gašper,	ki ni bil pripravljen na tako smelo vprašanje	A
cigarete eno za drugo.« . / . / stran 177 . /	Gašper	ga je začudeno pogledal.Da je Jožek tak možak	A
materino srce premore več kot očetova glava.«	Gašper	pa je blagroval na tihem.Jožka in Pepeta, ki	A
svojemu očetu nos odgriznil, ali naj ga tudi	Gašper	teti Mani?Otroci morajo ubogati, in brez strahu	A
ubogati, in brez strahu še mačka ni pridna.	Gašper,	ki je uvidel, da se ne da nič opraviti, se je	A
Kdo se more na žensko zanesti!	Gašper	je bil postavil važno načelo, da kar se med	A
bati. Tej neizprosni nadzornici se je moral	Gašper	pokoriti.Navadil se je polagoma rednosti in	A
da drži namreč on fanta pretrdo, češ ker ima	Gašper	vendar lepo posestvo in bi mu ne bilo treba	A
mene pri miru z marnji, fanta pa s prošnjami!	Gašper	bi zdaj najbrž vse razdal in ti gotovo vse vzel	A
denar, boš tresel, zastonj pa nič.« »Torej nima	Gašper	zdaj res nič besede in ga hočeš ti kar odriniti	A
ko je nesel v piskrcu zabelo domov. »Rajni	Gašper	je prav storil, da je ni vzel; zato se pa zdaj	A
spraševanja velikih in malih grehov. Janezek in	Gašper,	ki sta prva dobila knjigo v roke, sta skupaj	A
postopek je ogorčil vse tri fante. Janezek in	Gašper	sta vzela objokanega Francka medse in ga tolažila	A
»Nič radi se nimajo ti otroci.	Gašper	nagaja Jerici, in Jerica ga hodi tožit.« »Kakor	A
že pomagal očetu v cerkvi in pri čevljarstvu,	Gašper	je delal s Tonetom na polju in oskrboval živino	A
popravljal hišo. »Še dve leti naj bi bil živel	Gašper,	« so dejali ljudje; »pa bi bila njegova otroka	A
dote ko glava in roke, se niso toliko menili.	Gašper	se je že tudi nekako čutil.Zadovoljen je primerjal	A
delati in tudi dela, ta je mož. Vse tvoje polje,	Gašper,	bi bilo sama goščava, ki bi ne rodila nobenega	A
Francetom; toda fanta sta se malo brigala zanjo.	Gašper	je važno govoril o težki in lahki zemlji, o	A
Take otročarije!	Gašper	je vendar že za klešče držal, kadar so orali	A
ki je imela tako čudno svetle in gorke oči.	Gašper	se je s posebno ljubeznijo še oklepal Janeza	A
/ »Ho, Pepe, suha južina,« ga je pozdravil	Gašper	in se zadel obenj, »ali imaš cesarsko napako	A
vračala iz cerkve, ko ji pride kakor nalašč	Gašper	naproti.Od daleč jo je fant spoznal, in oko	A
stran 203 . / »Pozdravljena, Anka!« je zaklical	Gašper	vzradoščen in ji hitel naproti. »Vsa sem zasopla	A
nesrečni, če bi on koga ubil ali kdo drug njega.	Gašper	je zvesto poslušal in skušal ujeti oči, ki so	A
na ljubo se bom spametoval.« »Če bo le res,	Gašper,	« je dejala mehko. »Tu moja roka!«	A
rok in kakor zrastla pred njim. »Kaj govoriš,	Gašper!	« ga je ustavila.»Premisli, če bi te kdo slišal	A
slišal!« »Naj me sliši, kdor hoče,« je dejal	Gašper.	»Bog te sliši.Boj se Boga in ne govôri mi nikoli	A
mladeniča osuplega nad tem, kar se je bilo zgodilo.	Gašper	je zmajal z glavo in premišljeval, kaj bi bil	A
Užaljena je bila tudi njegova samoljubnost.	Gašper	je cenil sam sebe precej visoko, in cena je	A
vselej, kadar bi hotel na samem z njo govoriti	Gašper,	to je trdno sklenila in tudi, da ne bo nobenega	A
pomaga, če ona druge rešuje, sebe pa pogubi!	Gašper	pa je iskal prilike, da bi z njo govoril.V svesti	A
prosil, »samo par besed!« »Nič več takih besed,	Gašper!	« ga je zavrnila ona in se obrnila stran.»Če	A
Hotel jo je zadržati; toda zbežala mu je, in	Gašper	je ostal sam precej ponižan v svojem ponosu	A
sklenil, se obrnil in šel; »ne mara zame.«	Gašper	se je hudo motil.Oh, če bi se Anki ne bilo zdelo	A
Hitro na delo, na druge misli!	Gašper	je hodil nekaj dni potrt in prihuljen okrog	A
mu nista oponesla pretepa nič več. »Če se	Gašper	in Janez res spametujeta,« je dejal Bric, »so	A
»so fantje pravzaprav dobro delo storili.«	Gašper	pa ni mislil več na telesne boje, ko je imel	A
nališpal?« ga je vprašala pri prvi priliki Rozalka.	Gašper	je dejal malomarno, da ne ve prav, ali je bila	A
»Ali nimaš nič skrbi, nič dela?«	Gašper	je hodil moško po polju in žvižgal in pel in	A
kozolec, »ali sem tebi jaz kaj všeč?« »Oh,	Gašper,	« je dejala ona, »če ne boš zameril, kar nič	A
ne samo tebi.« Ta je pa prava, si je mislil	Gašper	in umolknil.Rozalka je imela pa tudi svoje misli	A
njo norčeval, o né; premalo ga je. »Daj no,	Gašper,	daj no hitreje!Saj ni treba toliko govoriti	A
verjame.« Tako ga je precej v strah prijela, in	Gašper	je dobro premislil, preden ji je spet kaj rekel	A
ostati dalj časa; zato je ona govorila, kadar je	Gašper	molčal. Presneto pametno dekle, si je mislil	A
toda premisliti je treba. Pri Anki se je bil	Gašper	spekel, in zdaj se je bal ognja. XI Tone in	A
je dejal Tone; »to sem sam izkusil. Če dobi	Gašper	posestvo v roke, njega pa vinski bratci, pojde	A
»Pametna žena je dar božji.	Gašper	premalo moli, drugače bi bil že katero dobil	A
bil jaz prav zadovoljen in bi Boga zahvalil;	Gašper	pa pozneje tudi.« »Jaz mu dam, katero hoče,	A
devetdnevnico v ta namen. Če bosta še vaši molili in	Gašper,	boste videli, da bomo uslišani.« »Prav gotovo	A
»Prav gotovo,« je dejal Bric, »če bo namreč	Gašper	molil, da bi dobil Anko ali Rozalko, tedve pa	A
ni od nobenega drugega pričakoval. Ne da bi	Gašper	kaj vedel, ga je hodil Tetrev k Rožmanu in h	A
Še en liter, da zalijemo to zvezo! Ali	Gašper	je dober fant.Toliko se je vrgel po očetu, da	A
skrbel, da bi se njima dobro godilo, ne meni.	Gašper	in Jerica bi bogatela, jaz bi ostal siromak	A
Rožmanu; ampak bati se je bilo, da se ne bi	Gašper	takoj Reze poprijel, tako da bi ga ne bilo več	A
A moral je iti na delo.	Gašper	je že kar naprej segel v žep in iskal drobiža	A
kakor on; Tetrev da je že vse lepo napeljal.	Gašper	bi bil sicer tadva računa rajši drugače poravnal	A
samo enega in skušal je odpraviti Janeza; toda	Gašper	ga ni izpustil. Šli so h Križmanu, kjer je Liza	A
tako hitro bogati. . / . / stran 216 . /	Gašper	od konca ni rad poslušal tega cikanja in namigovanja	A
dokaže, da se mu krivica godi! »Ali ti kaj veš,	Gašper,	koliko imaš dohodka, koliko stroška?« je vprašal	A
gospodar. »Jaz se zanašam na varuha,« je dejal	Gašper,	ki se je začel sramovati svoje nevednosti.	A
gospodar. »Jaz mislim, da dve in pol,« je dejal	Gašper,	ki se je že začel smiliti sam sebi, ko so ga	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani