Andrej (701-800)

že napadali protin, revmatizem in skleroza.	Andrej	Strle je bil župnik trške fare.Za župnika je	A
žene.« . /\ .. stran 83 . \/ Novopečeni župnik	Andrej	Strle je začudeno pogledal, ko je njegov prednik	A
odpeljal kakor general ob paradi iz trga.	Andrej	Strle, novi župnik, je odprl župnijsko kroniko	A
Oznanili so mi, da me bo zamenjal neki nov župnik,	Andrej	Strle, naše gore list. Rekli so mi, da ni politik	A
Matija ima velik gobec. Prišel je novi župnik	Andrej	Strle.Mlad in plah je videti.	A
vladajoče. Tako je napisal prve dni novi župnik	Andrej	Strle.In tukaj se začenja njegova kronika: Marec	A
logiki.« Ded so me čudno pogledali in rekli: »	Andrej,	kaj boš hvalil pisatelje.Dosti jih je v revščini	A
Ko je odprl vrata pisarne, je skoraj zavpil: »	Andrej,	Andrej, kmetov sin si, pa goveda ne rediš, kakor	A
odprl vrata pisarne, je skoraj zavpil: »Andrej,	Andrej,	kmetov sin si, pa goveda ne rediš, kakor je	A
kuhinji se enkrat dnevno naje pet beračev.« »	Andrej,	Andrej,« je posmehljivo dejal oče, »tvoj prednik	A
se enkrat dnevno naje pet beračev.« »Andrej,	Andrej,	« je posmehljivo dejal oče, »tvoj prednik je	A
ajdo seješ, sivo ali črno, in kako ti daje?«	Andrej	ja zardel.»Oče, sejati ne znam, ker me niste	A
Župnik ne sme samo učiti. Poglej	Andrej,	ker redim dosti goveda, lahko tudi potujem na	A
letini, poglavarjih države, ministrih. Rečem ti,	Andrej,	da se hudi časi bliskajo na obzorju.Da sem na	A
Slabi dohodki, cena časopisov, to je vse, dragi	Andrej.	V moji kroniki ni prostora za cesarja in kralje	A
bom pisal kronike. . /\ .. stran 115 . \/	Andrej	Strle, Anno Domini 1941... BERAČ BOLTEŽAR Bil	A
je počasi, z brevirjem v roki, prišel župnik	Andrej.	Milka je igrala Chopinovo Polonezo. »Aha, gospodična	A
mladost takemu mirnemu človeku, kot je bil župnik	Andrej	Strle, ki je imel rad mirne ljudi, rože in klasično	A
zadnji veter podrl štiri jelke. Ko je župnik	Andrej	stopil v lepo, po rožah dišečo družinsko sobo	A
gripa vrgla v posteljo. Leta, leta, gospod	Andrej.	«Odložila je knjigo na mizico kraj postelje.	A
pregnanstvu na otoku Svete Helene.« »Veste gospod	Andrej,	večkrat se vprašujem, kaj imam od tega življenja	A
strop, ki je nosil letnico 1827. Tudi župnik	Andrej	se je ozrl v strop in dejal: »Človek si postelje	A
trden kmet in dober gospodar, ampak...« Župnik	Andrej	je umolknil in se zazrl v strop.Po kratkem premolku	A
na Hrvaškem višje cene za hlodovino. Župnik	Andrej	je pozdravil in odšel. UČITELJICA MILKA IN GOZDAR	A
nese in še jeziš se na vse te reči. Še župnik	Andrej	Strle jo je pohvalil, češ da zna igrati, kot	A
165 . \/ Mimo gostilne je šel župnik Strle	Andrej.	»Ta far nikdar ne gre v gostilno,« je siknila	A
. /\ .. stran 169 . \/ OBISKOVANJE Župnik	Andrej	je obiskal Klančnika.Ker sam ni imel Welsove	A
artizansko bolnico. Klančnik je sedel za mizo, Strle	Andrej	je pa hodil gor in dol po sobi. »Ja, tudi vaše	A
pokoravati, ne gre drugače,« je odvrnil župnik	Andrej.	»To bi skakal župnik Jernej, če bi bil na vašem	A
Boltežarja je pa škoda, ker je umrl,« je dejal	Andrej,	da bi pomenek obrnil v drugo smer.Čeravno se	A
časih. »Prevzvišeni,« je mirno odvrnil župnik	Andrej,	»fara je v gorskem zakotju.Pošta ne posluje	A
v tistih gorah in vlečeš na tihem z onimi.	Andrej	je vzdržal ostri pogled. »Prevzvišeni, dohodkov	A
Tako je bilo, prevzvišeni.« »Ni mogoče, gospod	Andrej,	ni mogoče.Kaj se je potem zgodilo?«	A
Pazite, kje boste hodili,« mu je še rekel.	Andrej	Strle je dobival vse škofove okrožnice in jih	A
lahko kupite knjige, ki jih želite.« Župnik	Andrej	je Klančnika posmehljivo pogledal in mu po kratkem	A
Umolknil je in otrkal pepel iz pipice. Župnik	Andrej	je zamišljeno hodil po sobi.Naenkrat se je ustavil	A
pregovor, da ima grunt korenine do pekla.« Župnik	Andrej	je umolknil. »Ne bo držalo vse, kar pravite	A
govorili Klančnik in včasih prav previdno župnik	Andrej	Strle, ki se je drugače kar pokašljal na politiko	A
ZADNJI DEL KRONIKE Leta 1960. Župnik	Andrej	Strle je napisal v kroniko: Umrla je Rebrova	A
kmetje iz petih vasi. Prihitel je tudi župnik	Andrej	Strle.Všeč mu je bil stari Rebrov, čeprav je	A
Bog nam daj še takih slovenskih mož,« je rekel	Andrej	Strle, da so ga slišali okoli stoječi možje	A
korakov stopal vitek, kakih 20 let star mladenič,	Andrej	Rovan, praporščak zatiškega opata, mogočnega	A
takratnega deželnega glavarja kranjskega. Sedaj se je	Andrej	vračal v samostan.Ni pa šel naravnost.	A
pogledalo, kdo da je pozni klicatelj. »Ah -	Andrej,	« je vzkliknilo dekle pri oknu. »Takoj odprem	A
»Takoj odprem.«	Andrej	Rovan je stopil k vratom, ki so se hitro nato	A
hitro zaprla. »Moja ljuba Polonica,« je šepnil	Andrej,	ko je stopil v temno vežo in naglo pritisnil	A
Ali saj jaz vendar nisem menih,« je zaklical	Andrej,	»jaz sem navaden služabnik gospoda opata.«	A
nagrado. Ali mi zaupaš, Polonica,« se je obrnil	Andrej	do svoje izvoljenke in ji globoko pogledal v	A
zvoljenke in ji globoko pogledal v oči? »Zaupam ti,	Andrej,	« je odgovorilo dekle. »Bog ti daj srečo, da	A
hudobneže.« »Kdaj neki?« je porogljivo vprašal	Andrej.	»Vi tega seveda ne veste,« je odgovorila	A
doživela.« »Če kaj veste, pa povejte,« je dejal	Andrej,	»da bom tudi jaz vedel in se znal ravnati.«	A
nikdar, če ga ni spremljal njegov praporščak	Andrej	Rovan s šestimi vojščaki. Na samostanskem	A
konjih, da spremita Andreja Rovana v Celje.	Andrej	je bil pri opatu, da sprejme njegova naročila	A
pismo v druge roke,« je samozavestno odgovoril	Andrej.	»Tako je prav!	A
kakor črva.« Ta človek je strašen, je mislil	Andrej	sam pri sebi, rekel pa ni ničesar.	A
name, premilostni gospod opat,« je odgovoril	Andrej.	»Torej idi, zvesti moj praporščak, in	A
moj praporščak, in opravi dobro svoj posel.«	Andrej	je pokleknil in poljubil opatu roko. nekaj trenutkov	A
peketanje konjskih kopit naznanjalo opatu, da je	Andrej	s svojima spremljevalcema odjahal. Andrej	A
je Andrej s svojima spremljevalcema odjahal.	Andrej	je s svojima vojščakoma nameraval iti čez Šmartno	A
Albertusa. Jahaje mimo šentlamberškega gradu je	Andrej	na obširnem vrtu zagledal lepo plavolaso damo	A
z velikim rjavim psom. »Kdo je neki to?« je	Andrej	dejal svojima spremljevalcema. »To je očitno	A
IV. Bled in vidno utrujen je stopil	Andrej	Rovan pred celjskega grofa Hermana in mu z globokim	A
rad občeval, in to je bil opatov praporščak	Andrej	Rovan.Ta veseli mladenič se je oklenil temnogledega	A
»Da, častiti oče,« je preprosto odgovoril	Andrej	Rovan. »Zanašam se nate!	A
Spremijo me premilostni gospod opat, senior	Andrej,	prior Markvard in moja pisarja.« Oba	A
Sramota za Vas, sramota za ves vaš red!« Senior	Andrej	in prior Markvard sta se boječe stisnila k vratom	A
raznih velikašev in če bi njegov praporščak	Andrej	Rovan ne bil odpotoval v Oglej k patriarhu.	A
je zadovoljno vrnil v svoj stolp, in ko se je	Andrej	Rovan čez nekaj dni vrnil iz Ogleja, mu je potrkal	A
« »Dobro delo si storil, Matija,« je rekel	Andrej,	»in Bog ti povrne.Poštenega moža rešiti iz nesreče	A
Končno sta se šla prior Markvard in senior	Andrej	pritožit k opatu.A naletela sta slabo.	A
še letos.« »Naj se,« je ravnodušno odgovoril	Andrej,	dasi ga je pri ti novici obšlo neko nenavadno	A
se je smejal, da niti zapazil ni, kako se je	Andrej	primaknil oknu in z gorečimi očmi opazoval po	A
njo prava tolažba, tem bolj, ker se je moral	Andrej	Rovan v kakem tednu vrniti.Da jo Andrej takoj	A
moral Andrej Rovan v kakem tednu vrniti. Da jo	Andrej	takoj reši iz ječe, o tem ni dvomila.	A
glavi širok klobuk, ki je zasenčil obraz. »	Andrej!	« je šepetala Polonica in pristopila bliže.Dvoje	A
je že Matija planil naprej in zavriskal: »	Andrej	- hvala bogu, da si prišel.« Andrej	A
»Andrej - hvala bogu, da si prišel.«	Andrej	Rovan, opatov praporščak, je skočil s konja	A
svet ne bi šel več od doma,« je veselo rekel	Andrej	in je šel z očetom in Matijo v hišo.	A
XVI. Bila je noč, ko sta šla	Andrej	Rovan in njegov zvesti tovariš Matija Jazbec	A
namreč dogovorila z Rovanovim očetom, da bi	Andrej	v prvi jezi ne storil kake nerodnosti in morda	A
obglavljen. Noč je bila mehka in tiha, ko sta šla	Andrej	in Matija med travniki in polji dol proti Zatični	A
Andreja na to, da izve popolno resnico. »Veš,	Andrej,	« in mu je rekel, »meni se zdi, da je najbolje	A
šale nisem razpoložen,« je osorno odgovoril	Andrej.	»Pusti me z njimi v miru.«	A
No, pa povej svoje mnenje,« je nestrpno dejal	Andrej	in pospešil korake. »Moje mnenje - hm	A
In to naj bo sreča?«	Andrej	ga niti poslušal ni in zato mu tudi ni odgovoril	A
nekaj časa korakala drug poleg drugega. »Ti,	Andrej,	« je čez nekaj časa zopet začel Matija, »ali	A
priporočal zoper ljubezni.« »Ne,« je dejal	Andrej	brez vsakega zanimanja za Matijevo pripovedovanje	A
pa štrik.« »Ali se naj obesim?« je vprašal	Andrej	in se nasmehnil vzlic žalosti, ki ga je trla	A
vendar začeti.« »Matija,« je vzplamtel zdaj	Andrej,	»če mi še eno tako poveš - ne vem, kaj se ti	A
pameten in se boš ravnal po mojih besedah -«	Andrej	se je ustavil, prijel Matijo za jopič in ga	A
me ne izpustiš, ti sploh ničesar ne povem.«	Andrej	je Matijo izpustil in Matija se je lepo počasi	A
povej, kje je Polonica,« se je zdaj oglasil	Andrej.	»Tega ne vem.	A
pojdiva v Križno goro.« »Čemu?« je vprašal	Andrej	strmé. »Ker ve Jerneje Kos, kam je spravil	A
« »Jernej Kos -« je ves iznenaden zaklical	Andrej	in, spomnivši se vloge, ki jo je Jernej Kos	A
gozdiču blizu pristave kraj Križne vasi sta ležala	Andrej	Rovan in Matija Jazbec ter prežala, kdaj da	A
Ljudje me poznajo ...« »Le pojdi,« je pritrdil	Andrej.	»Če se kdo prikaže, ga že sam ustavim in toliko	A
Poštena deklica je bila. Opatov praporščak	Andrej	Rovan je bil njen ženin.« »Pa ni iz	A
pooblaščence. Navzočen je bil tudi cesarski notar	Andrej	Leutwin iz Ljubljane, ki je sestavil zapisnik	A
bil sprevod v vasi. Pred sprevodom je jahal	Andrej	Rovan.V svoji desnici je držal opatov prapor	A
poleg njegovega kaplana tudi njegov praporščak	Andrej	Rovan.Vojvodinja je imela šele sedaj priliko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani