še (301-400)

letih zanosa in elana skupaj zgradili. JANKO:	Še	ga gradimo, tovariš Marek, dograjujemo. MAREK	A
zaprosil novega upravnika, tovariša Janka, naj	še	mene zadrži tam nekaj dni na dopustu.Ni res	A
JANKO: Vasilka, prinesi metlo. MAREK: On pa	še	zmeraj čepi tam kot sova in nas gleda ... no	A
odobravanje, suvam ga med rebra, on pa se	še	bolj zagozdi med cevi.Kaj zdaj?	A
KA PE DE. Tovariš Janko, a veš, da imaš tam	še	zmeraj tistega čudnega ječarja. GOLUBOVIĆ	A
drugega je ... Včasih se zruši kakšen zid ...	še	zmeraj drsi.Bojim se, da se ne da ustaviti.	A
Pardon. MAREK:	Še	to se nam manjka.Odvisnost od kapitala.	A
Odvisnost od kapitala. Potem pa	še	delničarske družbe in nas v VE KA PE DE ...	A
in vse koledarje morajo skrivati pred njim.	Še	kilometrskega števca ne sme videti, ker se mu	A
aparat pa bi si lahko omislil. JANKO: Ta je	še	iz časov našega zanosa in elana. MAREK: Moj	A
Lepo. Potem mu pa	še	povej, da tu ni galerija. IRMA: Tu ni08.doc	A
Dedal. Razšli smo se, to je res, vendar si ti	še	zmeraj naš.Kdor je bil na začetku pri tem našem	A
tebe lahko tudi gre. GOLUBOVIĆ: Drugače se bo	še	kaj zrušilo. IRMA: Morda bo povedal kaj o	A
Dedal, tako romantičnega projekta se ni lotil	še	nihče pred nami.Toliko človeških energij in	A
pred nami. Toliko človeških energij in strasti	še	ni bilo sproščenih, odkar svet stoji.Prihodnjim	A
Že zaradi epopeje. Poglej nas,	še	zmeraj smo isti, ni še ugasnila iskra v nas	A
epopeje. Poglej nas, še zmeraj smo isti, ni	še	ugasnila iskra v nas. DEDAL: Moj prijatelj	A
zunaj. . / . / stran 109 . / Na eni strani	še	visi mesec, na drugi strani že žive barve sončnega	A
MAREK: Pljunil si na svojo preteklost.	Še	na Pariz si pozabil.Ti si brez srca, kakor tisti	A
oziroma moja slepota je kriva za to, da si	še	živ. DEDAL: Vidiš, tu je razlika med nama	A
DEDAL: Verjemi mi, prosim, da si kakšno stvar	še	želim. Kakšen kip, ki bi se mu smelo reči umetnina	A
žensko, da bi se ulegel z njo. MAREK: To je	še	zmeraj toliko kot nič. DEDAL: Morda, ampak	A
To je. JANKO: Zmeraj je vse priznal,	še	preden sem se ga dotaknil. Absolutna reva.	A
Nič več ni od srca. Ostal bo samo	še	hrup žaljivk, kletvic, surovega psovanja ..	A
svobodno. . / . / stran 116 . / Zdaj pa je samo	še	tesnobno.To čudno čustvo ..., vztrajno in enakomerno	A
Dobro je bilo. Ko bi bilo treba	še	enkrat začeti, naj bi bilo natančno tako ..	A
nelagodno. Spod stropa visi žarnica, morda	še	kakšno umetno svetilo, naravne svetlobe ves	A
A tako zgledam? NELA: No ja, zgledate	še	kar. HONZA: Hvala, vi tudi.	A
bi se dobila tukaj? JULA: Zdaj bi pa rad	še	juho. HONZA: Saj še nič nisem dobil.	A
JULA: Zdaj bi pa rad še juho. HONZA: Saj	še	nič nisem dobil. JULA: Tu ni javna menza	A
po vrsti odklonijo, Anastazija z gnusom, Nela	še	kar odločno, Jula obotavljivo. ANASTAZIJA	A
padel, Honza človek. Potem se pobere in pade	še	globlje, se pravi niže.In ko se to večkrat zgodi	A
niže. In ko se to večkrat zgodi, je že na dnu,	še	preden se namreč tega zave.Pa žeja, veste, tudi	A
Milano je eno od mest, ki so ga ustanovili Kelti,	še	danes govorijo keltska narečja na Irskem, v	A
Kaj, Nela? Povej mu	še	ti kaj o Keltih, da bo vedel, kamje prišel.	A
hladna, kot ljudje nasploh mislijo. HONZA:	Še	nekaj mi povejte, profesor ... JULA: ...	A
si tudi malo zakuriš. In malo ga cugaš, pa	še	kaj prečitaš in je lepo.Nič več ti ne manjka	A
ANASTAZIJA: Danes je že vsak klatež arheolog. Kaj pa	še	veste ... (z grimaso) Honza? HONZA: Kakšno	A
z grimaso) Honza? HONZA: Kakšno malenkost	še.	Ampak zdaj raje ne bi ...	A
Morda pa lahko ostane to noč. ANASTAZIJA:	Še	ta naj ostane?Le čemu?	A
HABILIS: To ne, upam. Saj so	še	druga poštena dela. HONZA: Lahko vam nacepim	A
juho, potem mi bili postlali, navrh pa me bili	še	ubili.Lepo.	A
Jula samo nekoliko povesi gorjačo, vendar jo	še	zmeraj trdno drži v rokah. HONZA: Spustite	A
Čokoladne. Ko sem bil	še	majhen, prav otrok, sem se ponoči splazil do	A
HONZA: Res težko, gospa.	Še	zdaj me je sram zanjo.Dobim kar spuščaje, če	A
mlatili z gorjačo. JULA: Nikogar, nikogar	še	nisem bila udarila...Mene pa so bili.	A
HONZA: Ni lepo. Ubijati pa	še	manj.Če bi s temle mahnili po njegovi glavi	A
Pa tudi dober človek si. (	Še	enkrat potegne iz steklenice.)To se vidi na	A
na tla, poberi in poljubi ga. Pobrala sem ga	še	že, poljubila pa ne.In potem je bila pela palica	A
Jula, tebi se ne sanja ... šla sem, sem bila	še	nekje vmes, ne spomnim se kje ... zdaj sem pa	A
potegne iz nje) ... krivica boli. Gorjača pa	še	bolj ... Ampak, Jula, (vzame v roke lobanjo	A
ANASTAZIJA: Zdaj se je od nekod priklatila	še	ta klošarska prikazen.Honza, kakšno ime je sploh	A
se priklatili? Kako lepo je bilo, ko sva bila	še	sama.Si me slišal?	A
nikoli ne spim. Habilis odide, Anastazija	še	nekaj časa stoji sredi prostora. ANASTAZIJA	A
Prosim. Človek se	še	pošaliti ne sme zjutraj ... pišite Anastazija	A
(si zatisne nos): Profesor Habilis, a bomo	še	dolgo morali prenašati te modrosti iz podpodja	A
fusnoti, potem pa rad pomagam. Sploh, če mi	še	prej daste kakšen zajtrk. HABILIS: Zajtrkujemo	A
HABILIS: Nela!	Še	zmeraj ti ne gre latinščina.Reče se doctor honoris	A
Že dolgo si me grdo sita, kaj? In jaz to	še	zmeraj lepo prenašam ...Grdo me suneš.	A
Če ga umiješ, bo čisto uporaben. Pa	še	meni boš naredila uslugo, ker diši pa le malo	A
ima srce, nemudoma. Tukaj pa same kosti in	še	ob teh kosteh nikoli, nikoli, nikoli nihče ne	A
(Jemlje kosti s ponjave.)	Še	ena medenična kost.Na žalost cela.	A
HABILIS: Seveda so jih imeli. Pa	še	kakšne.V Halštatu so imeli rudnik soli.	A
okostnjakoma in bronasto zapestnico, isto leto je našel	še	oseminpetdeset mrtvecev in kmalu zatem devetsto	A
in kolegi, mi smo na pragu enako velikega ali	še	večjega odkritja.Tukaj je še več kosti, tukaj	A
enako velikega ali še večjega odkritja. Tukaj je	še	več kosti, tukaj jih je za en kacet (začne	A
so jih metali, namreč Kelti, svoje mrtve ...	Še	več, še več mrtvih imamo kot Halštat.	A
metali, namreč Kelti, svoje mrtve ... Še več,	še	več mrtvih imamo kot Halštat. Honza potegne	A
popolnoma zraslega s hribom, videti pa je bilo	še	nekaj kosov suknjiča, kakor tudi čevlje na nogah	A
potegne glavo med ramena. HABILIS: A boš	še	kaj čveknil? Honza se z obema rokama prime	A
te bom dal v eno igro. Daj, sem rekel, če daš	še	za en liter, me lahko daš v dve. HABILIS	A
Častna. HABILIS: No, kaj tako blesavega	še	nisem slišal.Mislil sem, da je literatura resna	A
Ne?	Še	prej pa je pela gorjača.Gorjača, to razumete	A
pričakoval. HONZA (se spušča na vse štiri):	Še	raje pa: molčati. Molčati kot pes.	A
vsaj veš, kaj si. Jaz imam tako slab spomin, da	še	tega ne vem. HONZA: Jula, je tale nor?	A
kot sem, ne morem biti. Pa se zmeraj da biti	še	nižje. Odprejo se vrata.	A
gorjačo ... Jaz, Honza človek že ne, Honza pes	še	manj ...To ste se vi, v tem Halštatu tako navadili	A
kosti ... Ko sem bil majhen, takrat ko so me	še	umivali z detergentom po očeh in zenicah in	A
kjer profesor Habilis Svengali sede na človeka,	še	preden se človek Honza zave, čemu je sploh tukaj	A
so noči dolge, ampak nisem vedel, da so kje	še	daljše, da je kje ena sama noč, tukaj, v tem	A
ljudje, in zunaj bo dan, morda celo sonce ...	še	v kleti, še tam posije sonce skozi rešetke in	A
zunaj bo dan, morda celo sonce ... še v kleti,	še	tam posije sonce skozi rešetke in vidiš lepe	A
ustavi svojo desno roko. Profesor seže	še	više. ANASTAZIJA: Zaustavite desnico,	A
območju senzualnega ... včasih, ko sva bila	še	sama, si kdaj pomislila na to ... da bi mi umila	A
je tud ... HABILIS: Kaj te je? Kaj te je	še	... ? HONZA: Ljubila. HABILIS: Vas?	A
organ naših čustev, kot je uho organ sluha ...	še	pasje srce, ne samo človeško ... morda pasje	A
srce, ne samo človeško ... morda pasje srce	še	bolj ... Kosti, gospod, kosti pa niso nič .	A
HONZA: Kajpada. Jaz sem vam pa	še	prej pobral drobiž iz žepa.Oprostite za oboje	A
opozorila sem te. A zdaj je res ostalo samo	še	to: samo še pokončati. HONZA: Saj vem, da	A
sem te. A zdaj je res ostalo samo še to: samo	še	pokončati. HONZA: Saj vem, da imate poseben	A
Honza, daj mi pasji požirek. Dokler si	še	živ. Honza odvije steklenico, obriše z	A
zato je prihajalo do strašnih pobojev. Ali	še	ne razumete, da človeka ne more pokvariti, kar	A
dan sem vedela, da je vse narobe. Samo ne vem	še	ali res nameravate kaj s temi kostmi ali pa	A
... No, bomo že	še	zvedeli. ANASTAZIJA: Ne boste, ne.	A
V jašku je kostnica.	Še	več kosti lahko spravimo tja.Kajti tukaj, gospoda	A
Kelti so izdajalskemu človeku izrezali srce.	Še	ne veste tega?Ne poznate arheologije izrezovanja	A
luknjo sveta, prav grdo so ga iztrgali, da je	še	zmeraj lepo utripalo in je iz srčnih prekatov	A
spomladansko cvrkutanje ptiča. Pridruži se mu	še	drugi, potem tretji.Žvižganje vseh mogočih ptičev	A
Hudič je bil, ne pa Jezus. JULA: Ti si bil	še	zmeraj pod mizo? HONZA: Ja, sem zavijal kot	A
keltskem setru, španjel ob španjelu. In zakričim,	še	močneje kot on: Halštat! Halštat! JULA: Ne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani