še (101-200)

zanesti odvišno mačko v gozd. Ne, vitez Herič, ni	še	meni sojeno umreti.Rog bliže.	A
vi, gospa. VERONIKA Ti dobra žena, povej	še	enkrat, kdo ti je ukazal, da me vodiš v kopel	A
Na lovu skupaj, za mizo skupaj.	Še	v grob skupaj ležejo. VERONIKA Zakaj si rekla	A
JETNIČARKA Za Boga svetega! Tako sem rekla, da	še	v grob gospoda skupaj ležejo.Kaj je to hudega	A
na sred mize med kraljico in mladega gospoda.	Še	mračnogledi Herman se nasmehne in vas pozdravi	A
drugače zvila. Jaz ga hočem speljati, da bi on	še	tako zbrisan bil; al dota mora préd v aržatu	A
To je moje vprašanje. ‒ Poglej, ona ti je	še	zdaj dobra; pisala mi je, da imam to reč lepo	A
ZMEŠNJAVA Se bova zaslišala pri gospóski, in	še	danes! In še danes!	A
bova zaslišala pri gospóski, in še danes! In	še	danes!Hoče iti, v tem pride Nežka in zad obstoji	A
NEŽKA »Se bova zaslišala pri gosposki, in	še	danes! In še danes!«	A
bova zaslišala pri gosposki, in še danes! In	še	danes!«‒ Kaj to pomeni?	A
Nežka, baron mi je slovo dal. NEŽKA Saj	še	niso vakance ven; kaj si pak spet kako otročarijo	A
zasučem, kar pride stara županka in barona napové.	Še	nisem prav časa imel se skriti, je že noter	A
zagledal. »Pobêri se!« je dejal, »ti páberek,« in	še	eno dru go besedo, al me je sram povedati ‒	A
ljubezen razkladam. NEŽKA Na tako vižo boš	še	obnôrel. TONČEK Joj.	A
zamerim ti, Nežka. Vi, ljudje tvojega stanu, imate	še	stare, nápačne kvante med sabo, da mož ne sme	A
Kdo jim je pak neki to natvezel? Kaj si bodo	še	zmislili? ŽUŽEK Kaj sem si jaz zmislil?	A
BARON Otročarije?	Še	sinoči sem ga pri županovi hčeri našel. ŽUŽEK	A
ŽUŽEK Ha, ha, ha! BARON Ta je pak	še	gorši, ta! ŽUŽEK Verjamem. BARON k Nežki	A
Nežka, baron, Žužek, Matiček, gospa, Jerca in	še	drugi kmetiški fantje in punce, vsi lepo oblečeni	A
ljubi moj mož! Ti ljudje menijo, da jaz pri tebi	še	tolikanj premorem.Al vendar, ker njih prošnja	A
in moja gospa hočeva zraven biti. MATIČEK	Še	nekaj, vaša gnada. BARON Govôri! MATIČEK	A
Ti ne veš, za koga prosiš. GOSPA Al je	še	mlad! BARON Ne tako mlad, kakor meniš.	A
kakor dosehmal. Al to si bom zgovoril, da mora	še	danes, zdaj kmalu, brez vsega odlašanja v Ljubljano	A
zazdevalo, al sem se nate zanesla. MATIČEK Ko bi	še	dalje naprej prišlo, da sem, postavim v nadlogi	A
grda, škilasta, škrbasta, praviš? ‒ No, to je	še	tvoja sreča.Sicer ‒ ‒	A
roko držala. NEŽKA Kaj menijo, kaj si je	še	potlej zmislil?‒ Ne vem, če bi jim povedala	A
‒ Tedaj, ljuba moja, kaj ti je	še	moj gospod nazadnje rekel? NEŽKA Da Matička	A
goljufijo mislijo; in to je prav. ‒ Ker pak	še	dalje ta svet takó s sabo pripelje, da ena goljufija	A
gnádljivemu gospodu dati, in jim zastopiti dal, da ima	še	danes neki zal gospod k njim v vas priti. GOSPA	A
morebiti zadel. GOSPA Na tako vižo se ti bom	še	morala zahvaliti. MATIČEK Naj mi povedó, al	A
ostane Matičkova. NEŽKA Bomo videli, kako bo	še	pravda ven padla. MATIČEK Na pravdo jaz ne	A
privoliš, da bo Nežka v borštu ‒ MATIČEK Kaj	še!	Bog obvari!	A
GOSPA Saj je že proč. MATIČEK Zame je	še	tukaj; da bi le mene pustili ravnati! NEŽKA	A
skuštráni. NEŽKA popravlja: Nič ne dé, ga bodo	še	laže kregali. GOSPA zamišljena: Kaj si rekla	A
Nič ne maraj, saj si moj. GOSPA Le zapoj	še,	le zapoj! TONČEK Kar kuje, kar tolče, prenest	A
podveze, da! ‒ Fantič, fantič, midva imava	še	veliko rajtengo vkup ‒ jaz tvoje otročarije	A
moram vrata gor dejati, tak glej ti gor, žena!	Še	enkrat te vprašam, al hočeš vrata odpreti?	A
obraz je bil ves opáden ‒ Pri moji duši, saj je	še	zdaj! GOSPA se k smehu sili: Sem bila rdeča	A
upam, da ti tudi meni ne boš. BARON Reci	še	enkrat, da mi odpustiš. GOSPA Al sem to že	A
BARON O, saj sem bil dobro plačan. NEŽKA In	še	ne verjeti, kadar gospa pravijo, da je hišna	A
Ne vem, kaj je to za ena reč danes. BARON	Še	to mi zdaj manjka. MATIČEK Nič naj ne skrbé	A
Kakor kaka kobilica ‒ GOSPA Nazadnje pak	še	ta pijani Gašper!‒ Me je vso zmamil ‒	A
taka soparica, da ni mogoče ostati. Se bova	še	dalje pogovorili. NEŽKA Oní so pač to pravo	A
BUDALO Kancelír tudi in Zme-Zmešnjava? BARON	Še	ne.Samo Matiček. BUDALO gre.	A
MATIČEK Zato ker poslov nimajo. BARON	Še	zdaj ne zastopim, kaj te je prisililo, da si	A
na stran: On méni, da nič ne vem; jaz ga bom	še	spodbodel, jaz! BARON Ljubi moj, kaj je gospe	A
MATIČEK na stran: Zvit je, bêštija; al jaz sem	še	bolj. BARON Matiček, kaj pak bo, če pravdo	A
MATIČEK Kdo ve, če ne. Nazadnje bomo že	še	videli, al so zares ménili. BARON na stran	A
na stran: Vse ve; dekle mu je vse povedalo.	Še	z njo moram govoriti. MATIČEK na stran:	A
da se pravda kmalu naprej vzame; jaz hočem	še	danes vedeti, pri čem smo. MATIČEK Zdaj ‒	A
za norca imela! ‒ Oh le počasi ‒ saj pravda	še	ni dobljena!Še ni dobljena!	A
‒ Oh le počasi ‒ saj pravda še ni dobljena!	Še	ni dobljena!Gre.	A
Njih se zve-eselim, kadar pridejo. Justiciale	še	vendar k-kaj noter nese. ZMEŠNJAVA Zastonj	A
postavila. Pak s-saj je kmet sam noče, to je	še	dobro! ZMEŠNJAVA Na hvali, da je kmet neumen	A
K Zmešnjavi. Gospod Zmešnjava, naj mi	še	kaj povedó o moji stari.Je zdrava, trdna?	A
Jurijev, je zapustil mitensko zemljo, zraven	še	sedem otrok.Jurij, najstarejši med njimi, ni	A
Zatilniku prodal ‒ s hišo vred. ŽUŽEK Kaj	še!	Kdor na mojem gruntu zida, meni zida.	A
je stala že sto in dvajset let; pak bi jo bil	še	on pustil.Da se tej réči konec stori, se Jurij	A
Častitljivi, visokovredni, imenitni gospodje! ‒	Še	nikdar ni bila tožba enake imenitnosti njih	A
sebi prihranila. Postavim pak, da bi jih tudi	še	danes povrniti dolžan bil in da bi jih vendar	A
dolžan bil in da bi jih vendar ne povrnil, tak je	še	druga klánfica zraven, da je ne morem vzeti	A
Smrekarico. BARON na stran: Da bi zlodej	še	gnádljivo gospo ‒ Gre.	A
MATIČEK Nežka, le ohrani svoje denarje! ŽUŽEK	Še	ta revêrz zraven.Ji dá Matičkov revêrz.	A
O natura, zdaj si premagala! MATIČEK	Še	svoje dni se nisem jokal; zdaj mi solze po curkih	A
Matiček! MATIČEK Nežka! NEŽKA MATIČEK ŽUŽEK	Še	nekaj, ljuba otroka!‒ Jaz bom po vajino mamko	A
moje srce jo je že davno spoznalo! ‒ Otroka,	še	nekaj dni potrpita; jaz bom poroko z vama vred	A
nargorše, od obeh partij! Obljubim, da take pravde	še	niso imeli. Oní morajo pri nas ostati, jaz jih	A
človek bolj poreden, več sreče ima. MATIČEK	Še	včeraj sem bil sam na svetu kakor tuj človek	A
NEŽKA No! MATIČEK Veš, da v ljubezni preveč	še	zadosti ni. NEŽKA Jaz ne znam tako lepo govoriti	A
doli.« NEŽKA piše: »Pod lipo zeleno ‒« Kaj	še?	GOSPA Že dosti!	A
BARON Prekleti fant! Vrat mu bom zavil, če ga	še	enkrat najdem. JAKA kateri se kmalu, kakor	A
udaril. MATIČEK se za nogo prime: Saj me	še	malo boli; pak bo že prešlo.K dekličem.	A
vselej stanovitno našel. MATIČEK Tako bo	še	za naprej.Kadar je treba kako žensko prekvantati	A
MATIČEK Pod veliko ‒ JERCA Lipo. Potlej so	še	zraven postavili: »Glej, da te nobeden ne bo	A
katera z iglicami kupčuje, am tiče, jim povem, da	še	nisva tako blizu vkup, da bi nárazen ne mogla	A
preudaren. MATIČEK Imajo prav, očka, prav in	še	trikrat prav!Al taka je le naša slabost: kadar	A
lučjo ven stopiti. Potlej, je rekel, mi bo	še	tri pomaranče dal.Matička, katerega ne spozna	A
Gašper, godci in drugi fantje z baklami, katere	še	niso užgane. MATIČEK narprvič sam, vidi	A
Gleda proti nebesom. Mesec	še	ni gori. BUDALO Š-še ga ni.	A
preneumen. ‒ Rajši službo popustim, rajši grem	še	nocoj med cigane!‒ Z baronom!	A
nič več ne ljubijo? BARON Tisto ravno ne;	še	jo imam rad, al kadar je kdo tri leta oženjen	A
jaz, svojo beseda drži. Tukaj imaš denarje,	še	enkrat tolikanj, kakor sem ti obljubil. Veselje	A
pri tebi uživam, mi vse obilno plača. Vzemi	še	ta prstan in nosi ga za znamenje, da me ljubiš	A
mene! Jaz sem svojo lažnico kmalu prvo noč	še	pred poroko zalezel.Hitro gor in dol hodi.	A
MATIČEK Njih ljubiti, angelček! ‒ Al	še	ne vedó, kako grozno jih ljubim? NEŽKA malo	A
In ta! Mu	še	eno dá. MATIČEK Uh!	A
vrnila! MATIČEK Narpred me tepeš in potlej si	še	jezna name. Nežka, to je preveč!	A
Gašper BUDALO nekoga ven vleče, kateri se	še	ne vidi: Naj le pridejo, vaša gnada; saj se	A
lasje že sivi ratújejo! Kdo ve, kako dolgo bom	še	živel.Jaz bi te rad preskrbljeno videl.	A
že sivi ratújejo!« ‒ Danes, ljubeznivi oča,	še	danes, in ko bi moglo biti, zdaj pri tej priči	A
si tudi druge sorte fantìč: lep, bogat ‒ in	še	zraven žlahten gospod.In jaz bom tudi žlahtna	A
ŠTERNFELDOVKA Dala ti ga bom.	Še	nekaj te moram vprašati. MICKA Kaj pak neki	A
nekaj te moram vprašati. MICKA Kaj pak neki	še?	ŠTERNFELDOVKA Vzel te bo, praviš?	A
gvante nosila kakor gospôda doli v Ljubljani ‒	še	lepše, kakor so njih. ŠTERNFELDOVKA (zase	A
Kako se mi smiliš!	Še	bom to nedolžnost lahko rešila.(K Micki):	A
On je obe goljufal. MICKA Oní	še	ne vedó vsega.Danes ob osmih ima ta grdež še	A
ne vedó vsega. Danes ob osmih ima ta grdež	še	z nekim drugim in z nekim šribarjem priti, da	A
prinesti. ANŽÈ Bom zdaj prišel, oča, Bom le	še	pogledal, če so moji hlapci in moje krščenice	A
pri kraju, tak bo zlodej to bogato vdovo in	še	povrhu Micko vzel.Micko bi še pozabil, ampak	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani