nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
Mařenka ni videla nikogar in nihče je ni videl.
Dolga je bila pot; brez konca, zmerom pusta in siva, se je vzpenjala v holm, spuščala se v dolino; daleč zadaj so že ostale visoke hiše z mrtvimi, neprijaznimi okni, na desni in na levi se razprostirajo široka, prašna dvorišča, vzdigajo se tenki, očrneli dimniki; tudi dvorišč ni več in dimnikov, še par nizkih koč, par pustih, tihih vrtov -- in tam polje, tam zelena, neizmerna svoboda ... Mařenka je stala in je strmela.
”Ne tja ... nisem hotela tja ... izgrešila sem bila pot, nisem šla po tisti cesti ...“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani