straža (1.437)

prejasni! Po cesti bližajo se Ogri ‒	straža	... HERMAN Straža, s tem židom	A
. / . / stran 31 . / HERMAN	Straža,	s tem židom v dvor.Pod mojimi	A
Gospod prejasni! Kraljevska	straža	Ogrov in med njo ujetnik ‒ HERMAN	A
kolena? JOŠT Gospod, kraljevska	straža	Ogrov vodi njega ‒ HERMAN Koga	A
Stojte, možje in ljudstvo. Odstopi	straža.	Jaz nočem, da bi tekla nedolžna	A
rekel, nepremagljivi. Prednja	straža	mirne, malone sporazumne zasedbe	A
sprašuj, ne čakaj, že prihaja	straža.	Pojdi, otrok ti moj!	A
mislij roj se mu podí. Polnočna	straža	tiho, čuj, prihaja, Neznanca v	A
grozil, povej! Ni zvesta, menim,	straža	tvoja.« »Vse mirno zunaj je kot	A
narbolj vihar razklada, okrog vrat	straža	na pomoč zavpije, in vstane šum	A
ljudstva, prostovoljci mladi. Je	straža,	ki lomila bo kosti. Z ljudmi možmi	A
pred sobnimi vrati pa je stala	straža.	4 Njegovo razsvetljeno okno	A
odšle in možje so jim sledili.	Straža	in črni možje so stali pred pokopališčem	A
pred njegovim grobom je korakala	straža.	In kdor se je naslednji dan vtihotapil	A
Vendar je nihče ni pokončeval,	straža	je celó skomigala z rameni; kakor	A
nedrjih je imel skrit les, da bi ga	straža	ne opazila.Tisti popoldan pa je	A
uniformi in s coklami na nogah častna	straža	ob rdečkasti lončeni posodi sredi	A
v baraki. Ko so pa prišli nova	straža,	nov bolničar in nov kapo, so morali	A
smrad je moral biti hud, zakaj	straža	se je bila oddaljila in jih varovala	A
brezmejne daljine. Ob vhodu je stala	straža	kakor ob obokih vzdižnega mostu	A
Kljub starosti je bil zvesta	straža	na koncu paštna.Zmeraj je bil	A
našel. Velika siva stavba je in	straža	stoji pred vrati.Skozi železna	A
vedel, da so negibni in mrki kakor	straža	pred grobom, in se ni ozrl v nebo	A
Nekega dne je prišla k Obrekarjevim	straža,	nagnala vse v hišo in zaklenila	A
večnost, pred hišo je korakala	straža	in puške niso počile.Spet sta	A
dolgem hodniku. Na koncu stoji	straža.	Obrnem se.	A
slednjič morala razgnati mestna	straža	s pomočjo grajskega oskrbnika	A
pot ne sme, lahko ga prestreže	straža,	lahko ga pobijejo kot ogleduha	A
A že morje, ki je tukaj, ki je	straža	Zahodnega morja, ki opozarja na	A
božji stvori tudi spadajo. Mestna	straža	je v teku zasedla položaje, a	A
njegove iz shrambe, meščani in	straža	pa romarje iz pivnice.Bolelo ga	A
les z voza, je razpostavljena	straža.	Sholar radovedno in nekoliko začudeno	A
- Neko noč je taborna	straža	ujela Poldija v kuhinji. Mislili	A
mi je naglo odgovarjal. Naša	straža	je metala kamenje čez, nekoga	A
Teršiča je še isto noč naša	straža	pospremila od kapije do vrat v	A
dvorišča igrala namizni tenis. Naša	straža	pri vhodu je izmenjavala zajebancije	A
ki do tedaj sploh ni vedel, kaj	straža	je.Bilo ga je na smrt strah nočnih	A
Ja?« »Če te pokliče kaka naša	straža,	ti ukaže, da se ustavi ali karkoli	A
Rumi so bili že skoraj mesec dni.	Straža	je bila stroga, vojaki živčni	A
ostajal zvečer doma. Zaspana mestna	straža	se je prikazala s svetilnico na	A
sem prišel opazovat, kako naša	straža	izpolnjuje svojo dolžnost.« A	A
za silo zavezal krvavečo rano.	Straža	je bila že tudi tu in nezavestnega	A
pohajali oboroženi. A kmalu je bila	straža	na bojišču.Lenart je rinil nazaj	A
Ladislavove spremljevalce bi užugali,	straža	pri mestnih vratih pa zadene vojake	A
mravljišču se je jelo gibati,	straža	odpahne duri in pokuka ven, pa	A
neprijazno in kmalu začne deževati.	Straža	zapahne zopet duri, zadela vse	A
nas lahko vsak trenutek opazi	straža.	Liki sence se je plazila enajstorica	A
bližal. . / . / stran 167 . / ‒	Straža,	‒ mu je rojilo po glavi.‒ Ako	A
Vsega nisem slišal, ker me je	straža	premotila in sem se moral skriti	A
velik in jako lep. Tam stoji	straža	vedno pri vratih noč in dan, v	A
v župnišču kot njegova telesna	straža.	Ženske so šle tudi v nunski samostan	A
dobrotnika, spremlja jo kot telesna	straža.	Mati, ki čepi v plesni dvorani	A
kinžal za slučaj, da jih ustavi	straža.	Na vsaki strani izhoda se je ob	A
ker ob desetih se je menjala	straža.	Madžar je šel v stražnico, dekleti	A
korporalovo vprašanje, kje je druga	straža,	sem dokazal svojo nedolžnost.	A
kradel,« sem dejal, »ko nima rok?«	Straža	je popadala na tla in se s čelom	A
spotaknil ob kotanjo. Mestna	straža	se mu je previdno umaknila za	A
jih klical na korajžo. Mestna	straža	ni smela in mogla spričo takega	A
previdno pokukala izza vogala mestna	straža	in z varnim škornjem stopila navzdol	A
imenujejo helebardirji in so javna	straža	‒ pa bi helebardir ukazal angelu	A
Pa je jadrno prihitela skavtska	straža	s klobukom in palico in je ogrožena	A
zamolkli glasovi. Prihitela je	straža,	dim ji je kazal v klet, tam je	A
tam je stanoval žganjar Jerin.	Straža	je vdrla v klet, ‒ kaj so ji uzrle	A
« se je hitro ovedel cesar. »	Straža,	takoj na konje in na vse štiri	A
Petrus je tičal v ječi.	Straža	in biriči so mu grozili, da bo	A
njim. . / . / stran 50 . / »	Straža,	« pomisli Iztok.Sklone se na levo	A
Meseca še ni bilo.	Straža	se je dostojno umaknila na desno	A
Iztok je bil že med vrati.	Straža	je ostrmela.Vrgla je plamenice	A
podkve so glasno udarile, cesarska	straža	je spoštljivo pozdravila.Ves Bizanc	A
peščeno uro. »Druga polnočna	straža	nastopi.Mudi se mi!	A
vendàr nisi mogel v mesto ker bi ti	straža	ne odprla vrat.« »Prišel bi bil	A
Plačilo dobiš jutri!« »Toda	straža	je na vrtu, straža pri vratih	A
jutri!« »Toda straža je na vrtu,	straža	pri vratih.Mene izpusti tebe ne	A
obstane in počaka Epafrodita. »Stoj!	Straža!	Ne dá nam dalje!«	A
izdali bežeči Sloveni palatinci.	Straža	je odprla, pozdravila, konjenica	A
Jasna despojna, morje ljudstva ‒	straža	prešibka.«Azbad je slovkoval z	A
glavo. »Spat!« je ukazal Iztok. »	Straža	pri konjih naj se menjava na vsaki	A
krvavi luči. »Sela gorijo!« javi	straža.	»Begunec se je pripodil po cesti	A
porušenim zidovjem, je kriknila	straža	in zatrobila v rog.Zbor Antov	A
čudno! Po polnoči je zatrobila	straža.	Dremotni in omamljeni Sloveni in	A
Tedaj je prikorakala narodna	straža,	ki so jo bili priklicali nekateri	A
priklanja pod vetrom; gozdovi, črna	straža	njegova, gledajo nanj iz visoke	A
skovikanje. V grajskih stolpih je	straža	že izmenjana, a gori nad Pobrežjem	A
Glej, glavni portal se odpira,	straža	spušča most.Kdo neki pride?	A
Doli na Ljubljanici se izmenjuje	straža	in znani polnočno uro spečemu	A
zdrsnejo s konj, a jih zapazi	straža,	ki sloni na podboju vrat.Gregorič	A
goltanec; iz gradiča prihiti ostala	straža,	sprejmeta jo Vid in Niko.Mlad	A
»Hazurala!« Iz gradu prihrumi	straža	in janičarji so v zadnjem skoku	A
vzvišen prostor so stopili sodniki.	Straža	je peljala obsojence pred sodnike	A
strupeno mrliški zvon »grešnikov«.	Straža	je gnala upornike proti morilnemu	A
Pri mestnih vratih je hitela	straža	v orožje.Začula so se ostra povelja	A
velikanski obok mestnih vrat. Zunanja	straža	je naju pustila v miru, prav kakor	A
Ti kolneš! Za Boga, če te čuje	straža!	Danes še bi tičal v železju, in	A
straže, ker so obenem telesna	straža	premilostivemu nadškofu.Ta polk	A
položi pokrivala na glavo. Ta	straža	se je polagoma razmnožila v polk	A
ozidje. Pred tem pažem pa je hodila	straža	z dolgo sulico v roki.K steni	A
pred to pušico je stala gologlava	straža.	Vendar ni imela prijetnega posla	A
spremijo naj vaju štirje stražniki.	Straža,	naprej!« Ko se postavijo stražniki	A
stran v teman in nizek hodnik.	Straža	štirih bosonogih vojakov krene	A
obsula nas je hipoma precejšnja	straža.	Načeloval ji je sam cerkovnik	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani