smer (701-800)

ga bog spet usmeri v prejšnjo	smer.	Po Walshevem mnenju torej Platon	C
ga bog neha voditi v določeno	smer	in ga prepusti samemu sebi, svet	C
vodstva pa se zasuka v nasprotno	smer.	V Državniku Platon poda tudi	C
države, predstavlja povsem novo	smer	v grškem zgodovinopisju.Kot avtor	C
očmi komaj presodiš, v katero	smer	teče.Helvečani so prehajali čez	C
katerim je zavzel povsem drugačno	smer,	kot bi jo lahko pričakovali npr	C
tradicionalne tematike in sloga.	Smer,	ki je pisala zgodovino izrecno	C
zgodovine (Historia Augusta). Ta	smer	je torej obstajala vzporedno z	C
piscev ‐ v pozitivno ali negativno	smer,	nihanje v kakovosti karakterizacije	C
in sprožila v tej zvrsti novo	smer,	cesarsko biografijo, ki je predstavljala	C
Kot rečeno, je sprožil novo	smer	zgodovinopisja v obliki življenjepisov	C
proces, ki ima jasno razvidno	smer	oziroma zaželeni cilj. Glede na	C
izteka? Ali imajo usode res kako	smer	ali namen, jih res žene naprej	C
poglavitno linijo njihovega razvoja,	smer,	v katero se nagibajo, in ideje	C
vetrovi, ki so pihali v nasprotno	smer.	Svoboda, po kateri so stremeli	C
to sporno vrvenje teži v neko	smer,	ali ima kakšno zakonitost, ali	C
mentaliteto poznejšega obdobja;	smer,	v katero napoteva dokazni material	C
člankov, ki so vsi šli v isto	smer:	O. Brunner o evropski socialni	C
doseči spremembe v drugo, pozitivno	smer,	je zajela celo neakademske kroge	C
dobro znano, je pretok v nasprotno	smer	čisto drugače urejen: kadar se	C
jezik, in sicer približno v tisto	smer	in na taki ravni kot drugi strokovni	C
zaznati trend, ki nagiba v nasprotno	smer.	Pri mlajših starostnih skupinah	C
odgovor na vprašanje, v katero	smer	gredo posli. 3.	C
vrednote pa delujejo v nasprotno	smer	in spodbujajo enake ali sorodne	C
udeležencev niso vsi naravnani v isto	smer;	obilo jih je nasprotujočih si	C
človekove dejavnosti v določeno	smer	za doseganje določenega cilja	C
tem politika postavlja cilje in	smer	prihodnjega razvoja organizacije	C
ali dogovore, ki dajejo splošno	smer	in omejitve poslovnemu odločanju	C
ali če planira razvoj v takšno	smer.	Korporacijske strategije morajo	C
trajneje spreminjati v nepredvideno	smer.	Osnovni elementi, ki so predmet	C
dela posameznih nosilcev v želeno	smer.	Velikost organizacijskih enot	C
Motivacija ima namreč svojo	smer	in intenziteto, ki se kaže v aktivnosti	C
sami, torej je mogoče vplivati na	smer	in na intenziteto motivacije.	C
cilje organizacije, razviti novo	smer	kariere in načrtovati vidno napredovanje	C
pravem trenutku zavarovana tudi	smer	napredovanja, ki naj bi bila delavcu	C
nahajališčem hotenega pa je določena tudi	smer	hotenja ali motivacije.Druga očitna	C
primeru mora biti najprej določena	smer	in šele nato intenziteta motiva	C
ima dve pomembni lastnosti:	smer	in intenziteto. V tem trenutku	C
tako motiviran že od rojstva,	smer	in intenziteta njegove motivacije	C
ali naj poskušamo vplivati na	smer	in intenziteto aktivnosti. Prizadevan	C
Če pa bi si prizadevali za	smer	in intenziteto aktivnosti, bi	C
pričakovanje določa aktivnosti	smer,	ki je v skladu s ciljem.Izbira	C
pričakovanje torej določa aktivnosti	smer,	ki je v skladu s ciljem. Začetek	C
želimo z nagradami vplivati na	smer	in intenziteto hotenj zaposlenih	C
ima dve zelo očitni lastnosti:	smer	in intenziteto.Oseba, ki nekaj	C
aktivnost usmeri v tisto stvar - to je	smer	hotenja ali motivacije.Druga očitna	C
na njeno krepitev ne glede na	smer	te motivacije.Praksa je pojav	C
bi zadovoljstvo samo uravnavalo	smer	motivacije pri zaposlenih.Še več	C
motivacije pri zaposlenih. Še več,	smer	in intenziteta motivacije sta	C
spremembe organizacije v želeno	smer.	Proces nadzora je interaktiven	C
ljudje pa moramo usvojiti novo	smer,	način delovanja, spremembo: sodelavec	C
ubirata iste korake, če ju loči le	smer,	kaj daje torej smer?Deleuzov odgovor	C
ju loči le smer, kaj daje torej	smer?	Deleuzov odgovor, ki ga vztrajno	C
paradoks Deleuzove topologije:	smer	poti daje nekaj, kar je neodvisno	C
odpremo, če pa šele ta točka daje	smer	naši poti do nje?Vsako, še tako	C
določil, ki držita vsaka v svojo	smer,	"hkrati večji in manjši", "starejši	C
zgodbe, paradoksi smeri (sens:	smer;	smisel), v kateri gredo stvari	C
da prvotni smisel (sens) daje	smer,	oziroma je smer propozicije, kolikor	C
smisel (sens) daje smer, oziroma je	smer	propozicije, kolikor ostaja zaprt	C
ravneh. Krožeči smisel pa to	smer	popolnoma sprevrne, prav kolikor	C
hkrati in zato nujno sprevračajo	smer,	ki jo stvarem in besedam odreja	C
gibanje smisla mora zamenjati	smer,	kar pomeni, da se eni smeri gibanja	C
točko popolne dvoumnosti, kjer je	smer	oziroma enosmerni smisel suspendiran	C
enosmernega gibanja smisla, kot obrnjeno	smer	smisla.Kar je bilo pred njo videti	C
dvoumnost se izkaže za obrnjeno	smer	gibanja smisla in se s tem razreši	C
določitev smeri, ki seveda pomeni	smer,	v kateri bosta obrnjeni obe ravni	C
blokirana, če bi zdrava pamet obrnila	smer	in od manj diferenciranega hotela	C
Jaz, svet in Bog, kot poslednja	smer	in vrhovni princip identitete	C
logičnega in kolikor prikriva, da	smer	subverzije ni dana vnaprej. Prav	C
reprezentacije, je tudi tu odločilna le	smer,	v kateri se izvrši prehod: če	C
točke; na drugi strani implicira	smer	izluščenja nek preskok, nek skok	C
prevoja, kjer pa ni več dana nobena	smer	napredovanja.V okolici singularnosti	C
dvoumnost, v popolno odsotnost smeri.	Smer	izluščenja je izgubljena, bodisi	C
zgolj globinski vrzeli podeli	smer,	kar pomeni, da noro postajanje	C
preizkus biti, vrzel, ki dobi	smer,	ni več le neka globinska vrzel	C
heterogenosti daje previtju absolutno	smer;	točke singularnosti so zvezde	C
usmerjajo gibanje subverzije. Toda	smer	je subverziji dana le do okolice	C
predikat in osebek, obe vlogi loči le	smer,	iz katere opazujemo osebo: v razmerju	C
odslej pomeni misliti relacijo kot	smer,	ne več kot dvojno smer ali dvojno	C
relacijo kot smer, ne več kot dvojno	smer	ali dvojno, dvoumno pot, dvojno	C
kot eno samo relacijo oziroma	smer.	Subverzija lahko napreduje in doseže	C
obeh smereh in ohrani enoznačno	smer	do konca, to je nauk statične	C
sta izgubila tisto nit, tisto	smer,	ki edina vodi k točki obrata,	C
ki edina vodi k točki obrata,	smer	razgradnje videza kot nujnega	C
Da bi vendarle našel izgubljeno	smer	gibanja in rdečo nit razgradnje	C
ontologije. Če razlikam ni dana	smer,	ni razlikovanja med razlikami	C
kolikor razlike le uberejo neko	smer,	se na tej poti neprestano prehitevajo	C
subverzije spet poiskali enoznačno	smer.	Bistveno pri tem je, kako razumemo	C
subverzivno in noro le, če sprevrne	smer	običajnega odvijanja dogodkov	C
dogodkov, se pravi, le če sprevrne	smer,	v kateri gledata na njihov razvoj	C
naj bi prvega obračal v drugo	smer.	Toda da bi prvemu toku sploh lahko	C
resnično obrnila svet v drugo	smer,	bi morala najprej vedeti, v katero	C
morala najprej vedeti, v katero	smer	gredo stvari v tem svetu.Tako	C
zaznamuje točko obrata, v kateri se	smer	analize in geneze zamenjata.Ta	C
pogleda oziroma vprašanju, v katero	smer	naj gledamo: ali gledamo v smeri	C
postanka, ki bi izpostavil dano	smer,	onemogoča, da bi dali avtonomijo	C
običajnega toka stvari že kaže svojo	smer	tudi obrnjeni tok dogodkov in	C
paradoksnemu videzu stvari že daje	smer	nek univerzalni nauk, potem je	C
organizmih, potem behavioristična	smer	v moderni psihologiji, težnja	C
površina povsem ravna in daje slutiti	smer	udarca rezila, ki poteka približno	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani