polno (601-700)

nego v kipečem poletju je srce	polno	mire in vernega zaupanja. Miha	A
dolgo življenje, skrbi in izkušenj	polno,	in miren up v prihodnost. Mračilo	A
dolgo življenje, skrbi in izkušenj	polno;	upa ni bilo v njih. ”Jokec	A
bolj vroče nego poprej in je bilo	polno	neizmerne radosti ... Spomladi	A
uprlo se mu je srce, ki je bilo	polno	ljubezni. ”Ne tako, Tinka,	A
bridkosti, razočaranja, obupa	polno.	Zgodi se velikokrat.	A
da je bilo tako čisto in upanja	polno	njegovo srce ob prvem svetem obhajilu	A
čisto belimi lasmi; suknjo je imel	polno	natlačeno, tako da je štrlela	A
je bilo njegovo srce vse bolj	polno	nego poprej. ”Ne samo jaz,	A
korakom in njegovo srce je bilo	polno	upanja.Pa ni bilo samo upanja	A
upanja. Pa ni bilo samo upanja	polno,	neizmerna ljubezen, vseobsežna	A
se je bil napotil nekoč, srce	polno	upanja - ”Izpusti!“	A
lesene cevi v korito, ki je bilo	polno	do roba.Fant se je sklonil in	A
kakor da sta si bila povedala vse	polno	lepih zgodb. Če pa je stala	A
vsakem zvitorepstvu je bilo vse	polno	otroške lahkovernosti.Sklenil	A
Krčmar hudodelec nama je prinesel	polno	steklenico. ”Take predrzne	A
njih srce samo, ki je grenkobe	polno,	jim ga ne bo dalo!“Tako sem mislil	A
se je dramilo kraj mene že vse	polno	sanj. Vrtnar sem bil.	A
In še to pravično srce samo je	polno	hinavščine; še sodnik je grešnik	A
bilo tako nemirno, razburkano,	polno	najrazličnejših čustev in občutkov	A
bilo sijajno razsvetljeno, vse	polno	ljudi v prazničnih oblekah: -	A
sijalo sonce! Kako je spet upanja	polno	to moje srce!“ S tresočimi	A
kakor nekoč, blago in ljubezni	polno.	Nad odrom je bil velik venec, ob	A
mrtvašnici!“ Šel je in je ujel	polno	pest muh ter jih vse treščil v	A
podobne otroškim glasovom. Ihtenje	polno	zavisti, glasen jok poln srda	A
ono je imela čudovite lasé: --	polno,	valovito morje, bleščeče se v	A
življenje zelo viharno in trpljenja	polno.	Boljše je posebno za mladega fanta	A
Sodim namreč, da ima naš narod vse	polno	nujnejših potreb nego je umetnost	A
ki jih je bilo takrat moje srce	polno.	Tuja mi je sentimentalnost in poslužuje	A
glasu, tresočem, hrepenečem, v	polno	odprtih očeh, na ustnih, na vsem	A
se je oglasilo udušeno ječanje,	polno	groze in bolesti ...Nihče ga ni	A
okrvavljenimi vrvmi zvezano življenje,	polno	trpljenja in strašnih tajnosti	A
hrepenenje svojo bolesti in upanja	polno	pesem. Tisto noč še nisem vedel	A
srcu, kako veliko in bridkosti	polno	je moje domotožje po mrtvašnici	A
v tebi, na dnu srca, bolečine	polno,	kakor se je vzbudilo v meni to	A
svatovsko pesem, ko je bilo srce	polno	strahu in bridkosti ... Nenadoma	A
Kakšno je to polnočno življenje,	polno	strahu, zlobe in prepolno neskončne	A
smrtjo; in žalostno je moje srce in	polno	strahu ... ZADNJA NOČ	A
ljubim, s tisto veliko, trpljenja	polno	ljubeznijo, kakor ljubi jetnik	A
motalo se je okoli skrinje vse	polno	lepih spominov in vse polno lepega	A
vse polno lepih spominov in vse	polno	lepega pričakovanja - kakor živi	A
vse umazano in temno in žalosti	polno.	Gora pa se je svetila tam v nebeški	A
grenkoba, ki je je bilo vse srce	polno,	se je dvigala prod grlu.Ko je	A
bi šivala poročno obleko. Vse	polno	žensk je bilo zmerom tam, od jutra	A
bilo, ko je videl pred sabo vse	polno	rdečih, potnih obrazov, ki so	A
stoji pred njim na cesti, vse	polno	ljudi naokoli, in krojač se trese	A
Pred hišo in okoli vrta je bilo	polno	ljudi, otroci so se podili, ženske	A
temno je bilo, brez veselja in	polno	skrbi.Njen obraz je bil resen	A
ušesih, na rokah, okoli vrata vse	polno	zlatine in dragih kamenov...Sanje	A
življenje, in v pričakovanju je bilo	polno	strahu in polno neskončne sladkosti	A
pričakovanju je bilo polno strahu in	polno	neskončne sladkosti ...Na Sveti	A
je tudi že pleša, in čelo, vse	polno	gub, kakor da bi bilo z nožem	A
kolodvora. Ljudi je bilo tam vse	polno,	večidel so bili gosposko oblečeni	A
nastopila pota po mestu. Vse	polno	ljudi je bilo povsod, vozovi so	A
sladko veselje, ki ga je bilo srce	polno,	ko se je napravljal od doma in	A
neodkritosrčnost; beraštvo, ki ga je bilo	polno	vse njegovo življenje in ki so	A
Tistih misli, ki jih je bilo srce	polno,	ko je potoval prvikrat v Ljubljano	A
življenje bi bilo, brez skrbi, a	polno	ljubezni in tihega veselja.Zdaj	A
resnično življenje tako umazano,	polno	skrbi in groze ... ”Kam si se	A
gredo na počitnice, jih je zmerom	polno	pri meni, do noči ostanejo in	A
da bi živela dolgo življenje,	polno	groze in trpljenja; mož je šel	A
dolgo ni bilo ... Ali tvoje srce je	polno	usmiljenja in zato si prišla.	A
je dihala naokoli, nebo je bilo	polno	zvezd ... Francka se je vračala	A
Tako se je dopolnilo življenje	polno	bridkosti in polno solza, razlitih	A
dopolnilo življenje polno bridkosti in	polno	solza, razlitih brez koristi	A
gre samo, visoko, visoko, vse	polno	sreče, ki ji ni mere ne imena	A
še na sam veliki petek je srce	polno	veselega pričakovanja.Kar je bilo	A
veselja. Zato je bilo njeno srce	polno	sanj.Hodila je po grapavi in strmi	A
prijazno. Zato je bilo njeno srce	polno	ljubezni; do vrha polno, ker se	A
njeno srce polno ljubezni; do vrha	polno,	ker se ni mogla razliti ... Zgodilo	A
pozdravi mimogrede. Čemu pa je tako	polno	tisto srce, da prekipevajo vroče	A
kakor Bog oprosti hudodelcu.“ Tako	polno	je bilo srce, da je prekipevalo	A
tako čisto moje srce in ljubezni	polno,	samo hudobni duh je stal ob moji	A
pot. Sonce je bilo zunaj, vse	polno	ljudi je bilo. ”Le drži se	A
cesto. Tudi ona je imela vse	polno	bogastva, polne kašče in kleti	A
sem poznal, da mu je bilo srce	polno	do vrha. ”Ne še na poti, gospod	A
pa je moje srce že vse do vrha	polno	hrepenenja; še kaplja da kane	A
do zadnjega, Ribničanu pa vrže	polno	pest srebra pod noge.”Bes ta dal	A
človek, ki mu je srce do vrha	polno	bojazni in malodušnosti. ”Stopimo	A
poti in je njegovo srce še vse	polno	svetih pesmi in velikih čudežev	A
lilije in slavci in čisto srce,	polno	nebes ...To je stara zgodba, še	A
je bilo še sinoči romantično in	polno	svetlobe, -- vidi se danes malovažno	A
ljudem. Njegovo srce je bilo	polno	ljubezni; ljubil je vse stvari	A
spali v veliki sobi in v izbi -	polno	ljudi; delavci, ki so prihajali	A
gostilnic se je svetila bela luč. Vse	polno	je bilo križpotov in ovinkov,	A
zgrabil skodelico, zalučil je	polno	proti ogledalu, da je zažvenketalo	A
je hotelo srce, kadar je bilo	polno	žalosti.Tam je bila rešitev in	A
252 . / tisto neznosno stanje,	polno	nereda in nepokoja, ki se prikaže	A
črni in posrebreni rakvi, in vse	polno	luči je gorelo.Vi pa ste stali	A
tako zastrto, tako tuje, nemo in	polno	skrivnosti, kakor življenje in	A
”Cekinov sem imel v rokah vse	polno,	bogastvo sem imel, da mu ni bilo	A
vrat, odgaljen globoko do mladih,	polno	razvitih prs.Takó je vršila svojo	A
mirno v predal. Srce mu je bilo	polno	veselega, skoro zmagoslavnega	A
hodil nekoč v njih senci, srce	polno	ljubezni... Šumelo je zunaj pod	A
Kdo moti to noč, tihih sladkosti	polno?	Dolina šentflorjanska, ki je bila	A
in njegovo čisto srce je bilo	polno	bolesti. Najprej sta se obedve	A
srce nemirno in hudih slutenj	polno.	Postavil je svečo na mizo,	A
paradiž, zakaj vseh nadlog je že	polno	to žejno srce!“ Zatisnil je	A
anikrnejših ? Duhovitih ljudí je vse	polno	med njimi, ali žalost je, kakó	A
veliko in kmalu je bilo pokopališče	polno	vse dozida.In kakor da bi se bili	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani