nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ottakring/Črtice 1914, poved v sobesedilu:
Človek se ne sme spomniti, da je bil ustvarjen za trda tla in da nima plavut; tak spomin, pa če prešine dušo le za trenotek, je že poguba ... Vendarle bi rad enkrat, vsaj enkrat pogledal tja na dno; rad bi slišal, vsaj enkrat slišal, kakšen jezik da govore tam zdolaj pod sivimi valovi; rad bi občutil, kakšne misli da mislijo ... če imajo v svoji duši drugačnega Boga, če je njih življenje in nehanje človeškim očem tako zastrto, tako tuje, nemo in polno skrivnosti, kakor življenje in nehanje tistih bitij, ki jih ne poznamo in katerim zategadelj očitamo, da nimajo duše ... če so morda v svojem temnem, zakrknjenem tajinstvu enaki psom, mačkam in papigam ...“ Domislil se je, kako ga je še negodnega mladiča vznemirjal in trapil občutek, da je čisto sam na svetu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani