nož (301-400)

nož mu bom kupil, majhen, svetel	nož	... dvajset krajcarjev.To je krona	A
bi vedel, ne morem čakati.“ ”	Nož	ti bom kupil ... tak majhen, svetel	A
tak majhen, svetel, ves gosposki	nož!	“ ”Tatinek, zdaj pa zaspiva	A
naravnost planil je s trebuhom v	nož.	Drugega sem lopnil s kopitom,	A
zlobna ženska; ko je vzela v roko	nož,	jo je obšel živinski čut; segala	A
nazadnje res mislil, da skrivam	nož	v levici!“ je rekel Ksenofon.	A
nekoliko poigral, še malo obrnil	nož	v rani. Kje pa imam pravico	A
misli, da je bil v srcu tisti	nož,	ki jo je bil zarezal pod očmi	A
delal in mislil... mislil ... sukal	nož	po možganih.Da bi begal po svetlih	A
notranje luči obžarjen. Res je bil	nož	gorjá in bolečine zarezal pod	A
tvoja beseda v srce kakor brušen	nož.	Zdaj pa sem vesel, da bi vriskal	A
uganil, da govori po hrvaško. ”	Nož	kar lepo spravi, odkoder si ga	A
zamahnil z roko in je šel. ”	Nož	je nož,“ si je mislil.”S kolom	A
zamahnil z roko in je šel. ”Nož je	nož,	“ si je mislil.”S kolom bi se že	A
stopil še k njemu ter si kupil	nož	z dvema klinama, kakor sem si	A
svinčnike, vzel iz hlačnega žepa	nož	in pa krajcarje, ki so mi bili	A
durim; tam mi je ropotaje padel	nož	na tla. ”Kaj pa je?“ je v poluspan	A
stranišča, pometal vanj svinčnike,	nož	in krajcarje ter se vrnil naglo	A
Krožnik ni ropotal, ni zazvenčal	nož.	Samo zaspani glas prelektorice	A
kakor jih je mogel zdravnikov	nož,	ki ji je hotel dobro.Dvakrat na	A
Marjanica. Katra je potegnila Anici	nož	iz rok in oddelila del obele.	A
so ji privrele v oči. Tedaj je	nož	zaškrtal ob nekaj trdega, Anica	A
dejal in potisnil oster žepni	nož	na mizo in nalil kozarček pijače	A
Luko. Pastir je izvlekel svoj	nož	in si odrezal kos mesa z gnjati	A
« je jeknila deklica. »Glej,	nož!	« je velel glas. »Ne, ne	A
»Pomagajte mi no!	Nož	mi dajte, da se zakoljem!Ooooo	A
Pijače se je nalil, pa je vzel	nož	in je storil.Nesrečni človek!	A
in ni našel. Vikar je izvlekel	nož	in je vprašal: »Morda je ta!«	A
/ Glej, zdaj mi je nastavil	nož	na vrat. Osmešil me bo in me spodil	A
Jutri vas pojde tožit v Tolmin.« »	Nož	dobi v trebuh!« je zarenčal mitničar	A
Mitničar se je zakrohotal: »	Nož	v trebuh!« Tinica je stisnila	A
Pametna si! To je bolje kakor	nož	v trebuh.Bene, cara, molto bene	A
skočil k Tagliatu in mu potisnil	nož	v trebuh. »Ne maram motiti,« se	A
suhega tolminskega sira, poiskal	nož,	ostrgal skorjo in začel prirezovati	A
in vso pot sem mislil, kaj bo.	Nož	sem imel pri sebi, pa me je hudi	A
Tu doli sem vrgel v vodo tisti	nož.	Naš Lovrenc ga je videl na dnu	A
pa, če je Lovrenc pobral tisti	nož	iz vode?« Iskal je s polja plitvin	A
/ . / stran 29 . / »Lovrenc,	nož	mi posodi!« Mrmraje mu je ustregel	A
Tvoj stari mi je nekaj pravil. Ta	nož!	Dejal bi, da je res tisti, ki je	A
omotila, je brundal vase, da bo	nož	nabrusil in da pojde v Tolmin	A
trgala misel v kletev, misel na	nož,	ki ga bo treba nabrusiti.Baški	A
Potem je našel krajec kruha, vzel	nož	in si od trde skorje drobno narezoval	A
na samem in bo možu kdorsibodi	nož	brusil nad goltancem.Potem pa	A
je prelomilo v njem. Otipal je	nož	pri sebi.Odprl je rezilo.	A
odlomljen kremen s puške, za dobršen	nož	odlomljene sablje, srebrn novec	A
se otresel ljudi in izvlekel	nož.	Sunil je okretno, našel prostora	A
Potem je vzela skrivaj kuhinjski	nož	in čakala. Skoračnikarja ni bilo	A
Lovrenc Kragulj? Za očeta, ki je	nož	vrgel v Sočo. Kobal?Saj vidite	A
pričakal... Iz škornja je izvlekel dolg	nož	in se napotil z njim naravnost	A
stopi korak proti njej in nameri	nož	naravnost vanjo...Tedaj pa...	A
se je bliskal Janezov svetleči	nož,	krog in krog so stale same velike	A
ima zavit, namenjen je za pod	nož...	Našli smo ga tik pred Mostami...	A
pametno, da prideš k meni pod	nož,	drugače ti je lahko kaj kmalu	A
spraviti v krtovo deželo. »Ne, pod	nož	pa ne grem!« sem se uprl kot jarec	A
je že dr. Šlajmer povedal: pod	nož,	tri dni boš ležal v Leonišču in	A
Kalar. V roki je tiščal odprt	nož	in v zemljo suval ž njim.Nekaj	A
se mu je hipoma zabodel oster	nož	v prsi.Nato pa mu je tema pokrila	A
njegovi trditvi povzročil indijanski	nož.	A brez ozira na to brazgotino so	A
evolucionarji na vseh straneh! In ostri	nož,	kontesa Eva Luiza, se vsiljuje	A
ki bi mogel knezu Metternichu	nož	zabosti v srce! Bilo ji je, kakor	A
ji je, kakor bi bil njej sami	nož	zaboden v prsi, in nizke hišice	A
Dvignil se je s sedeža. Kakor	nož	oster je bil pogled, s katerim	A
pa knez Lobkovic kakor skrhan	nož,	ki ne reže niti najmehkejšega	A
izvlekel izpod obleke dolg in oster	nož	ter ga položil tik sebe na klop	A
Ta gospod je včasih polna muh.	Nož	pa, ki je nabrušen, ki je dolg	A
dolg kakor turška sablja, tak	nož	pa je še vselej pregnal muho,	A
meč prime, pa mu bo tičal moj	nož	v goltancu!Viteza Kljukca koža	A
gospodine!« Zavihtil je svoj	nož	ter sekal ž njim po zraku.	A
sekal ž njim po zraku. »Odloži	nož,	« je dejal vitez, s silo ukrotiš	A
smejal se je oni, »da spametujete.	Nož	bom položil tu sèm k sebi, da	A
odgovoril je Kljukec ter je položil	nož	tik sebe na klop, da mu je bil	A
tu je Kljukec pokazal na svoj	nož	- »in sem ž njim malo pogladil	A
je temu izza pasa gledal dolg	nož,	in vsi so še predobro spominjali	A
prebudi hlapec, porini mu tudi	nož	med rebra!Ti, enooki, pojdi s	A
nemškega cesarja. In kakor oster	nož	mi je presunilo srce, ko sem pogledal	A
kakor bi mi potisnil nabrušen	nož	v uho: »Kaj bo sedaj s tvojimi	A
Jaz pa sem nabrusil svoj ostri	nož,	ki sem ga prejšnji teden izmaknil	A
Pograbil sem velik kuhinjski	nož,	ki sem ga nenadoma zagledal ležati	A
»In izvleci si tisti prekleti	nož	iz glave, kaj si bodo pa mislili	A
vpila Afrodita. Izvlekel sem si	nož	iz buče in se sesedel ob šank	A
skoraj resno in strogo. Kakor	nož	ji je šlo v srce: Moji starši	A
majhna solnica in dolg, svetal	nož	z roženim ročajem, a sredi mize	A
z živežem in za pasom še dolg	nož,	Kopič sam pa le torbo in tisto	A
grdogledemu zlodeju med rebra porinil	nož	ali pa vsaj odrezal nos in ušesa	A
komaj ukrotil. Cepec, čekan,	nož	so se vzdignili, da bi pogubili	A
preglasni; molče, skrivaj si brusite	nož,	koso, sekiro, pripravljajte betè	A
sam se je vrnil k Šimnu, mu vzel	nož	izza pasa in ga položil obenj	A
in ga položil obenj. »Tu imaš	nož,	samoglavec,« mu je dobrodušno	A
tudi glavo!« Šimen je dotipal	nož	in zarenčal, deseti brat je skočil	A
kaj ji ni zaupal. Vzel je pa le	nož	in si odrezal dokajšen zalogaj	A
prikazale tri. Blisnil je Nosatega	nož.	Iz prerezanega grla je brizgnila	A
vhod. Oba sta imela v vsaki roki	nož	in sta kar na slepo zamahovala	A
debelo bukvijo, potegnil izza pasa	nož	in sam zarezal v lubje prvi mejnik	A
njih smrdljivo sapo. Potegnil je	nož	izza pasa in omagano pričel klicati	A
ugriznila. Ko je pa segla po	nož,	ki ga je imela spravljenega v	A
Lisjaka za grlo. Da bi potegnil	nož	izza pasa, ni bilo več časa.	A
in oni drugi debeli, vsak velik	nož	izza visokih čevljev izvlekla	A
oni mali šepavi je svoj težki	nož	s tako silo v psujočega Blaža	A
katerim je Blaž urno in po sreči	nož	prestregel. Ali zdaj se gane stari	A
bliže, izdere svoj v stol zasajeni	nož	in ravno hoče zamahniti, da bi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani