nož (201-300)

pogruntal. Bumbaš je odvrgel	nož	in si v snegu opral roke. Nato	A
Korak stran se je v snegu črnil	nož.	In pa: v Lacki romi se ni prav	A
na odprtini, ki jo je napravil	nož	v iztekajočo se krulbo, v gneči	A
Gledal je na nas kakor prasica na	nož,	tako malo mu je ugajala naša pridnost	A
samo strup ljubosumnosti, tudi	nož	sovraštva jo je neusmiljeno rezal	A
nič zaregljala, ko si segel po	nož?	«‒ In se je naš dobri Groga v resnici	A
prsti razorana štruca; vzel je	nož,	odrezal takšen kos, da je dobil	A
ima pištolo na šest ognjev in pa	nož,	ki tako reže, bolj kakor britev	A
kos kruha in slanine, odprl je	nož	in zdajci ni bilo za lačnega Milana	A
srdito izbruhnil: »Če bi bile misli	nož	ali strup ali krogla, bi pravica	A
zibal sklonjeno glavo. »Kuhinjski	nož	je tudi ležal na tleh ...Spomnite	A
moram v bolnico, da mi bridki	nož	reže v drob in odreže slepič ali	A
čokolado in obliž in sveder in	nož	in klobaso ... »Stop!« ga je ustavil	A
kjer je bil hleb kruha in velik	nož	ob njem. »Pozdravljena!« Janez	A
je že tako. Vsaka šola je kakor	nož:	z njim lahko odrežeš kruha sebi	A
prtiček in v njem skrite vilice,	nož	in kavna žličica, nazadnje šest	A
mladim psom skriti kot otroku	nož,	sicer je nesreča gotova.Zbogom	A
je bilo vse zunaj je zahtevala	nož.	Hudournik ji je ponudil nož, nasajen	A
zahtevala nož. Hudournik ji je ponudil	nož,	nasajen na srnjakov rogelj. »Kaj	A
stran 105 . \/ Hudournik je	nož	umil v čisti vodi.Da ji pa ne	A
čipkami ograjen. Z njim je osnažila	nož.	»In če ga uničim,« je govorila	A
ni obrisal ob pumparice kakor	nož.	Kakor se je kuha začela, tako	A
mizo hleb kruha in poleg krušni	nož.	Ko sva se pogovarjala, se mi je	A
miznici v hiši in ob njem krušni	nož.	Vsak si ga je od hleba po mili	A
kamen mu je bil za sekiro, za	nož	pa kost kake zverine. Tak je bil	A
prešla, preden je človek imel	nož	iz železa, sulico in puščico.	A
tebe, potipaj v žepu, kje imaš	nož,	in si ga pripravi. Ni prida, kdor	A
preplašeni modrovali. »Takoj mora pod	nož,	« mu je zagrozila botra. »Kragulj	A
jo pribije na mizo. Ko vzdigne	nož,	vzdigne z njim roko in pod roko	A
bolečin. Zato je Ila potegnil	nož	in mu preparal hlače. Kri je vrela	A
ga je oblekel na golo. »Kozar,	nož	v roke, da nareževa vej in narediva	A
jermenje! . / . / stran 314 . /	Nož!	Mrko so gledali Ogri in metali	A
Za pasom je imel samo kratek	nož	in pomislil je, kako ga razsekajo	A
skrivališču. Segel je za pas po	nož	in natančno preudaril, kako bo	A
Vsak je imel za pasom kratek	nož,	da bi ga rabil, če bi se spoprijel	A
poleg njega je položil lok, bojni	nož	je pa skril za kratke hlače iz	A
njegovem srcu je tičal Krokov	nož.	Velika žalost je obšla Svaruna	A
Orožja ne jemlji. Samo	nož	skrij za pas.Včasih se potrebuje	A
desnica je krčevito stiskala	nož.	Še enkrat je poklical Radovana	A
straži Hun.« »Naj zaspi, saj imaš	nož!	Jaz te počakam na koncu doline	A
blizu grma ustavila. Prijel je za	nož	in se pripravil, da bi planil	A
ust, Iztokova pest ga je davila,	nož	je zaškrtnil in Hun je telebil	A
Kdaj je godec rekel: Primi za	nož	in suni!Kdaj?	A
poslušaj, glej in molči! Ali imaš	nož	s seboj?« »Imam, očka!«	A
se zabliska prav na ovinku Gotu	nož	v rokáh.Prerezal je vajeti.	A
Povej! . / . / stran 129 . /	Nož	imam!Nadenj grem!	A
Modrost, bi bil že vzkipel in sunil	nož	v srce Slovenu, če bi bilá resnična	A
In iste Slovene je klal Iztokov	nož	in me iztrgal smrti.Zato njemu	A
zašel in se ujel. Pa sem potegnil	nož	in ga brez obotavljanja odsekal	A
meni, Epafrodit pa ti nastavi	nož,	da se obrežeš« Tlesknil je krepko	A
las, ko bi mu nastavil krvnik	nož	na srce. Stoično mirno je segel	A
in šibki roki moč, da bi prijel	nož	in s silno močjo sunil vsakogar	A
V srcu mu je še tičal Numidov	nož.	Grka je stresla groza in bežal	A
ga zagrabil za plašč, Sežem po	nož	za pas ‒ na bese, noža ni bilo	A
na tleh bi bil!« Zavihtela je	nož,	kakor bi ga sunila sovražniku	A
še bolj nespametno, Hunom pod	nož?	Nisem udarjen po pameti.	A
Radovi roki se je posvetil kratek	nož,	iz Hunovega vratu je brizgnil	A
rano na lepem vratu in v desnici	nož.	Odvalil se mu je sicer kamen od	A
bilo čelo vse v gubicah, in je	nož	parkrat zaškripal na krožniku	A
ker ni takoj ubogal, je odložila	nož	ter dečka potegnila ob suknjiču	A
glasno zasmejal, položil vilice in	nož	na krožnik in se naslonil na stol	A
na katerega je vrgel rožljaje	nož	in vilice, zmečkal prtič in ga	A
vzela iz miznice hleb kruha in	nož,	segla na polico po pehar orehov	A
preden sem gnal domov, sem vzel	nož	in prečrtal eno zarezo s križem	A
bilo vse. Boltežar je obrisal	nož	ob papir in se globoko oddahnil	A
se je oglasil Boltežar. Kruh in	nož	sta mu padla iz rok.	A
Sedla je. Prinesel ji je	nož	in debelo, sočno, kislo jabolko	A
z njim. Pa kje je ta prekleti	nož?	No, hvala bogu, vrvica	A
nagajajo. Morda me reši zdravniški	nož	...Odločil sem se za nevarno operacijo	A
odpusti mi!“ Stríj je zakričal in	nož	mu je padel na tlà.Anastazij je	A
pohleven, krotak, prijel je za	nož	in planil proti meni, da sem morala	A
našarjene, pisane cunje; brusil je	nož,	škripal z belimi zobmí, bližal	A
nagubanim vratom. Zarezal me je	nož	iz možgan do srca, vse se je raztrgalo	A
bolečine, jo je presunila kakor	nož	in mnoga solza je kanila v naročje	A
je priletel skozi okno svetel	nož.	Bil je jok, tenak, cvileč, milosti	A
glasom, ki je rezal, kakor skrhan	nož	po steklu. ”Ti hudič, izvržek	A
oglasilo se je, kakor da bi brusil	nož	ob pilo; kakor da bi brusila smrt	A
pretipali in preobrnili in so vzeli	nož	in denar: nato so ga vodili iz	A
Jerneju culo, škornje in palico, in	nož	in denar, in so ga odvedli in	A
blazine. Rumen obraz, nos kakor	nož,	oči žareče, črni lasje; iztegnila	A
ki se je zasvetil v očeh kakor	nož.	»Ostanite... ostanite še	A
obraz. Ozek in koščen je bil kakor	nož,	oči so žarele, na čelo so padali	A
Zasekalo se mu je v možgane, kakor	nož	je tiščalo v glavi, zasukalo se	A
ter zasadil vanjo svoj odprti	nož.	Po ulici se je razlegel divji grohot	A
naposled sem držal v roki odprt	nož	in krog mene so se podile visoke	A
izvlekel precej dolg, fino nabrušen	nož	z jako pripravnim jelenjim ročem	A
levico krog vratu ter mu zasadil	nož	z vso silo v prsa...Niti zahropel	A
novo pipo, za srednjega brušen	nož,	za najmlajšega pa nov klobuk.	A
Kadar ga je božal po licih mrzli	nož,	je mežikal zadovoljno s svojimi	A
mesto, da bi zasadili vanje svoj	nož.	Zavidajo si suknjo na telesu, klobuk	A
Izaka; že je bil nameril svetli	nož,	toda nož se je svetil in se ni	A
je bil nameril svetli nož, toda	nož	se je svetil in se ni ganil; kolikor	A
”Kaj si storila? Kakor	nož	je tvoja beseda v mojem srcu!	A
in zaskelelo ga je časih, kakor	nož	v rani.Bil je potrt, skoraj telesno	A
gledajo prijatelji ... kakor da bi bil	nož	za hrbtom skrit. ”Kaj bi rekel	A
očmi, mi je prerezal srce oster	nož	naravnost počez. ”Ničesar nisi	A
prijaznosti zabodel pritepencu	nož	v hrbet; udaril je premalo, rana	A
ste šli in ste zabodli človeku	nož	v hrbet?“ Čevljar se je zasmejal	A
bolečina brez primere; v srcu je	nož,	ki se ob vsakem koraku zgane in	A
petnajst krajcarjev ... lep kos bo; in	nož	mu bom kupil, majhen, svetel nož	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani