nova beseda iz Slovenije
prevladala tudi mogočna nemška | kultura, | in menili, da lahko dosežejo boljše | C |
nacionalistična neumnost, ampak nemška | kultura | lahko pritegne Slovence, in to | C |
napredka samodejno prevladala nemška | kultura; | zato naj bi Nemci v Avstriji ne | C |
kulture. Slovenski jezik in | kultura | po njihovem mnenju nista bila | C |
"Težko si zamislimo, da neka | kultura | najprej narativno instanco loči | C |
stoletju s Samuelom von Pufendorfom. | Kultura | je tako postala skupni posamezni | C |
kulture predpostavlja, da vsaka | kultura | oblikuje življenjsko celoto narodov | C |
nedvoumno del te kulture. Določena | kultura | je poleg tega vedno kultura nekega | C |
Določena kultura je poleg tega vedno | kultura | nekega naroda ter predstavlja | C |
eksistence. Ne nazadnje se mora vsaka | kultura | kot kultura enega naroda razlikovati | C |
nazadnje se mora vsaka kultura kot | kultura | enega naroda razlikovati in ostati | C |
način zahteva, da je določena | kultura | totaliteta v smislu, ki ga moramo | C |
starejšega pleistocena je znana | kultura | abbévillien, iz srednjega in mlajšega | C |
in grobišča Pod imenom jamska | kultura | si navadno predstavljamo objekte | C |
lastno usodo, se pravi naravno. | Kultura | je v romantični dobi še vedno | C |
prosveta, notranja poglobitev, | kultura | samo še toliko uvažuje/jo/ in | C |
oblik, v katere užitek zaplete | kultura. | " Sadovo rešitev problema, ki je | C |
Tu se je obdržala tradicija in | kultura | starih Slovanov; v številnih krajih | C |
znanje narodovo", ljudska duhovna | kultura) | , ki je po Ruplu "konvencionalna | C |
obdobju sta se jezik in literatura ( | kultura) | uresničevala tudi v ljudskem pesništvu | C |
statve" za to "mrežo" pa ponuja | kultura | v najširšem pomenu besede, od | C |
elektualci, pa svojega. Ločevala jih je | kultura. | Zavest, vezana na mesto, je hkrati | C |
izrazito večplastne. Prav zato je | kultura | mest tako težko prepoznavna in | C |
28/1983, št. 1-4, str. 32. | Kultura | je v raziskavi mišljena kot celovitost | C |
in duhovnega sveta, torej kot | kultura | v najširšem pomenu besede. Stará | C |
Stará delnická Praha, Život a | kultura | pražskych delníku 1848-1939. Akademia | C |
pod njenim močnim vplivom. Ta | kultura | se je ohranjala s pomočjo njihovega | C |
Marina Lukšič-Hacin: "Globalna | kultura | se torej deli na visoko kulturo | C |
v zaporedju prioritet je bila | kultura | s svojo literarno dejavnostjo | C |
verska književnost, madžarska | kultura | in pozneje političnoraznarodovalni | C |
bila v samem ameriškem vrhu. | Kultura | in verstvo sta imela v življenju | C |
bi izginila "madžarski duh in | kultura" | .Med svoje državljane slovenske | C |
pomenu. Po zgledu ene od njih: " | Kultura | se kljub ... rada popači ter se | C |
humus, iz katerega, nasprotno, | kultura | raste in se obnavlja.Od tod ob | C |
kulturo prikazal Edvard Kocbek: | Kultura | Slovencev je postala muzej evropske | C |
kot je bila včasih to 'ljudska | kultura' | ) ...Najbrž ni treba še posebej | C |
dejavno nastopa v pojmu 'ljudska | kultura' | , po drugi strani pa že dolgo ni | C |
protestantizma: "Takrat je bila tako še vsa | kultura | ustna." Anton Slodnjak v tej zvezi | C |
namreč opisa národnih šeg [družbena | kultura] | , ki nam vidoma ginejo pred očmi | C |
nošenj (če jih je še kaj) [tvarna | kultura] | ter národnih pripovedek (resnih | C |
pripovedek (resnih!) in pesmij [duhovna | kultura] | .Saj vsakdo vé, kakó vsi národje | C |
razvrstitev]". a) Folklora = duhovna | kultura | Niko Kuret ni nikjer izrecno | C |
je tisti vir, iz katerega črpa | kultura | za svoje stvaritve, če naj postanejo | C |
želja "pokazati, da je slovenska | kultura | le nekaj več kot folklora in šport | C |
znanje, ljudske šege in duhovna | kultura | (verovanje, pesništvo, umetnost | C |
opredeljena kot ljudska duhovna | kultura. | Zgleda kot glasbena, obredna folklora | C |
preprečiti, ki pa še ni ali ni več | kultura. | " "Ovire, ki zadržujejo moderne | C |
Stanko Vurnik). Kaj je folklorna | kultura | s strukturalističnega vidika, | C |
Wolfganga Steinitza je "stara kmečka | kultura | ... v bistvu folklorna". Prav | C |
bistvu folklorna". Prav "folklorna | kultura" | je dobesedno šolski primer kulturnega | C |
nadih kraju." "... uradna deželna | kultura | z intenzivnim negovanjem vprašljivih | C |
zunajfolklorna poetika", "nefolklorna | kultura | delavskega razreda", "ideološki | C |
njen družbeni funkciji. Termin " | kultura" | je, po Kirillu V. Čistovu, v posebnem | C |
eni od številnih definicij je | kultura | negenetski spomin skupnosti.Variantnos | C |
avtor pač prezrl, da evropska | kultura | sloni na grških in latinski kulturni | C |
zatrjuje: "Igra je bila prej kot | kultura. | " Seveda se preproste oblike slovstven | C |
obstajajo kot stalne forme, medtem ko | kultura | napreduje, njihov položaj v družbi | C |
tiste funkcije, ki jih ustrezna | kultura | priznava. Katere funkcije je imela | C |
Čisto drugačna je literarna | kultura | z vplivom knjige, kar gre pogosto | C |
je docela prevladala grafična | kultura | v vsakdanjem življenju, je bila | C |
jezikovno neoporečna, saj moč in | kultura | narodovega jezika odločata o sodbi | C |
Gabrovec, ko pravi, da je njihova " | kultura | sinteza raznolikega sosedstva | C |
amaterskem gledališču (Umetnost in | kultura) | , Ljubljana 1994, 58-75. Dramatska | C |
amaterskem gledališču (Umetnost in | kultura) | , Ljubljana 1994, 46-57. Sinkretičnost | C |
Teme za pogovor: Je | kultura | izključevanja postala sestavni | C |
vojne izkušnje - temveč celotna | kultura | zahodnega sveta.Vojna ni le razbila | C |
rajnčke. Morala, ideali, humaniteta, | kultura | in še druge take zvezde, ki jih | C |
preteklo več stoletij: mikenska | kultura | je propadla in z njo tudi legende | C |
pojavijo se umetna obrt, umetnost, | kultura) | , ki torej potrebuje več ljudi | C |
močnejših tujcev, ki se mu je domača | kultura | morala prilagajati, če je hotela | C |
razgledanost, izobrazba in osebna | kultura, | je bil torej blizu Izokratu (ki | C |
Grčiji je to omogočila prefinjena | kultura | medsebojnega občevanja, ki se | C |
cesarstva se namreč ni ohranjala samo | kultura | njegove zahodne polovice, temveč | C |
podskupine, katerih skupni težnji sta | kultura | in razkošje, ki pa obenem naznanjata | C |
življenjski tok, npr. nastajajoča | kultura, | samo takrat torej, če jo obvladuje | C |
svojim enkratnim delom Renesančna | kultura | v Italiji tudi konkretno ponazoril | C |
18. stoletja. Naš duh in naša | kultura | sta v veliki meri sprejela zgodovino | C |
eden izmed načinov, ki ga ima | kultura | na razpolago pri osmišljanju tako | C |
predvsem iz načina, kako naša | kultura | resničnost predstavlja.Kontinuiteta | C |
po zgledu antropologov izraz » | kultura« | uporabljali tako za opis odnosov | C |
Kultur ‐ Gesellschaft ‐ Alltag (» | Kultura | ‐ družba ‐ vsakdan«), s katerim | C |
opisuje samo dejstev. Da je lezbična | kultura | v Veliki Britaniji med 1668 in | C |
kulturnih zgodovinarjev pojem | kultura | pokriva zelo širok razpon človeške | C |
umetnost, temveč tudi materialna | kultura, | ne smo pisani teksti, temveč tudi | C |
pojmi kot na primer politična | kultura, | sedaj prehajajo iz politične zgodovine | C |
svojih esejih in knjigah Družba in | kultura | novoveške Francije: Osem esejev | C |
vtihotapita v zgodovinarsko rabo izraza | kultura, | kakor z njim rokujejo zgodovinarji | C |
spremenile izraz »družba« v izraz » | kultura« | , da bi tako med njima vzpostavile | C |
kraja intelektualne lastnine. | Kultura | strokovnega dialoga je pogosto | C |
politike, manjka tista politična | kultura, | ki je potrebna za pripravo znanstvene | C |
bili tudi Evropejci in kdaj naša | kultura | ni bila v celoti vpeta v zahodnoevropski | C |
nacionalni interesi, nacionalna | kultura | in identiteta ne samo relevantno | C |
predstavljata poleg ekonomije in politike | kultura | in identiteta ključno in nujno | C |
njenem oblikovanju. Vendar pa je ta | kultura | pod hudim udarom: smo priče unilateralizma | C |
perspektive. Poleg tega je naša cela | kultura | pravzaprav vezana na jezik, literati | C |
znanstveno ustvarjanje. Taka | kultura | nastaja postopoma in v praksi | C |
Rudi Rozman) 152 5. poglavje: | Kultura | dežel in organizacij (dr. Mitja | C |
lovenskih podjetjih 164 5. poglavje: | Kultura | dežel in organizacij (dr. Mitja | C |
odvisno, kakšna bo organizacijska | kultura, | ki pomeni način življenja v organizaciji | C |
zaposleni / Vizija in razvoj / | Kultura, | vrednote / Sodelovanje v organizaciji | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |