nova beseda iz Slovenije
ni treba izgubljati besed. | Kriterij, | ki ga je postavljal njej dragi | A |
glave oziroma lobanje. Prvi | kriterij | je indeks glave, drugi pa oblika | A |
torej vzgojno dejanje. Vzgojni | kriterij | iznenadenja ima iz davnih, bojevitih | A |
obstaja konkurenca. Kakšen je torej | kriterij | konkurenčne sposobnosti? Kriterij | B |
kriterij konkurenčne sposobnosti? | Kriterij | je en samcat: presežek dohodkov | B |
bilo mrazu -10( C. Če hočemo kot | kriterij | »surovosti« podnebja uporabiti | B |
če razumemo učinkovitost kot | kriterij | izdatkov in dohodkov.To zadeva | B |
sodnik v primeru »Pikalo« upošteval | kriterij | družbene prevence, ali kako se | B |
kmalu pripravljeni popustiti, | kriterij | našega je postal odločilnejši | B |
objektivna politična drža samoumevni | kriterij, | obskurno politično zafrkavanje | B |
kulturi. Tisti procenti tukaj kot | kriterij | ne veljajo.Žal. | B |
institucijah oblasti, kot vrhovni | kriterij | nam ponujajo Državo.Isto Rei publicae | B |
kot smo pred kratkim brali, za | kriterij | javnega življenja zares postavili | B |
stališče obstane kot temeljni | kriterij | za natis knjige v slovenščini | B |
se jih postavlja kot najnižji | kriterij | za urejanje sveta?In ali smo kar | B |
ki naj bi kot njim razumljiv | kriterij | končno že potrdile smisel osvežujoče | B |
eksistence, ki so še zmeraj obstojni. | Kriterij | za to pa je zgolj in spet pripovedovalčev | B |
držo spet sposoben vzpostaviti | kriterij, | ki je bil tako pomemben za misleče | B |
pisatelja, disidentska drža je postala | kriterij | za moralo, mnogokrat, žal, avtomatično | B |
idejah je estetika dela edini | kriterij. | Vsaka nova estetska resničnost | B |
Lahkost sama pa sicer ne more biti | kriterij | za vrednost kakega jezika.Gotovo | B |
verovanja in temeljni vrednostni | kriterij, | blišč zlatega baročnega oltarja | B |
vprašanjem, kaj je pravzaprav | kriterij | za njeno ohranjanje: po čem ostajam | B |
ki jo omogoča spomin, vendar ta | kriterij | ni brez težav; nekateri na primer | B |
med njimi Bernard Williams, za | kriterij | osebne identitete rajši predlagajo | B |
ugotavlja, da lahko naš običajni | kriterij | osebne identitete v času izrazimo | B |
pa, da njegov težavni slog ni | kriterij | za globino njegove filozofije | B |
nisem vprašal, kaj je naravni | kriterij | ravnosti prostora oziroma njegovih | B |
več: svetlobni žarek je naravni | kriterij | ravnosti!V naravi ni nič bolj | B |
svetlobne žarke (če jih smatramo za | kriterij | ravnosti prostora), ko pa svetloba | B |
da je svetlobni žarek naravni | kriterij | ravnosti oziroma ukrivljenosti | B |
sistem, ki ne more služiti kot | kriterij | za neobstoj časovnih predmetov | B |
razbito, pa tudi kaj je pri drobcih | kriterij | njihove različne popolnosti, in | B |
na lokalno ali osebno rabo kot | kriterij, | na neznanje kot argument. Tudi | B |
funkcionalnost in demokratičnost. | Kriterij | pravičnosti pravi, da morajo biti | B |
osebne in javne stvari. Drugi | kriterij | je funkcionalnost, kar pomeni | B |
celo pisnega oglašanja. Tretji | kriterij | pa je demokratičnost, kar pomeni | B |
A kakor rečeno, pravičnost kot | kriterij | smo tu zaenkrat zanemarili. Izpita | B |
drugi jezik za vsakogar. Prvi | kriterij | je kajpada funkcionalnost.Jezik | B |
njem manjša kakor sicer. Drugi | kriterij | je pravičnost.To pomeni, da kandidat | B |
sanskrt, prakrt ipd.). Tretji | kriterij | je demokratičnost.To pomeni, da | B |
kot konvencija. Za esperanto | kriterij | pravilnosti ni soglasje z avtoriteto | B |
sem v jeziku svoboden in da je | kriterij | pravilnosti razumljivost in konsekventnost | B |
esperantskega učbenika, še vedno | kriterij | za širjenje esperantskega besedišča | B |
razlikuje od drugih jezikov v tem, da | kriterij | pravilnosti ni avtoriteta jezikovne | B |
nekoliko nenavadna. Če odmislimo | kriterij | pravičnosti, bi bil jezikovni | B |
nikakršne želje, da bi uveljavljali | kriterij | jezikovne pravičnosti, ki je podlaga | B |
povsem človeški nagon za vrhovni | kriterij | pri razlikovanju med dobrim in | B |
značilnost poetstva in najvišji | kriterij, | s katerim si je opredeljeval razliko | B |
je bil zanj vendarle odločilen | kriterij. | Nekje v svojih objavljenih Literarnih | B |
teritorialne razdelitve države: "Glavni | kriterij, | po katerem je vladni načrt razdelil | C |
je številka. Šele sekundarni | kriterij | so prirodne, ekonomske in kulturne | C |
ustreznega" razumevanja minulosti. | Kriterij | za ocenjevanje kvalitete zgodovinarjevega | C |
dejanskega samo v svetu jezika). | Kriterij | za njeno vrednost in veljavnost | C |
merilo "dobrosti" zakona, vrhovni | kriterij, | postaneta tudi sama predmet kalkuliranja | C |
materialni in etični. Čutno-materialni | kriterij | postulira absolutni primat načela | C |
imune za načelo ugodja, aplicirati | kriterij | druge vrste, etični kriterij. | C |
aplicirati kriterij druge vrste, etični | kriterij. | Bentham ne ločuje namreč le med | C |
pa Kant in Sade formulirata kot | kriterij | moralnosti dolžnost do neke instance | C |
Freudom in Lacanom, da je edini | kriterij | za presojo zaželenosti predmeta | C |
katere meri. Zato je volja edini | kriterij | ločevanja med etičnim in neetičnim | C |
ni Dobrega za vse, ker je edini | kriterij | dobrega za vsakogar kriterij ugodja | C |
edini kriterij dobrega za vsakogar | kriterij | ugodja/neugodja.A prav zato, ker | C |
Kantu očita, da spregleduje dvojni | kriterij | presojanja, ki mu je podvrženo | C |
podvrženo moralno dejanje. Prvi | kriterij | je tisti, ki ga Kant pravzaprav | C |
Kant pravzaprav edinega priznava, | kriterij | univerzalizabilnosti oziroma ustreznosti | C |
ustreznosti dejanja dolžnosti; drugi | kriterij, | ki ga Kant popolnoma zanemari | C |
Kanta, Hegel namreč povzame njegov | kriterij | za presojo moralnega dejanja, | C |
slednjega. Druga delitev jemlje za | kriterij | obseg teritorija, ki ga pokrivajo | C |
besedami, s katerimi ta utečeni | kriterij | norosti povzema Malebranche: | C |
prevladujeta fabulativni in tematski | kriterij, | predvsem v pripovedni pesmi, in | C |
folklora pa te kritike ne vzdrži. | Kriterij | zanjo glede na umetnostne vede | C |
tudi "narodno izročilo" in ta | kriterij | je bil očitno zelo ljub Mateju | C |
izročila". Odločilen zanjo je torej | kriterij | tradicije, ki ji kot kulturna | C |
docela vzdrži današnjo kritiko. Za | kriterij | opredeljevanja folkloristične | C |
mogoče ugotoviti, da je bil ta | kriterij | pri nas živ vsaj od Franceta Kidriča | C |
Tedaj je treba upoštevati formalni | kriterij. | Ruska slovstvena folkloristika | C |
formirala glede na izhodiščni | kriterij | organiziranosti vsakdanjega jezika | C |
da ju je zavedel zgolj sinhroni | kriterij, | medtem ko Jurij Lotman na več | C |
opredelitvi slovstvene folklore | kriterij | tradicije jemlje zares."Minimalni | C |
tradicije jemlje zares. "Minimalni | kriterij | 'tradicije' bi mogel biti definiran | C |
Od tod, izvaja D. Ben-Amos, za | kriterij | klasifikacije ne zadoščata snov | C |
o naravi, satira, elegija). Ta | kriterij | je splošno znan in v antologijah | C |
njej veliko dramatičnega. Noben | kriterij | sam zase ne zadošča in očitno | C |
umetnost govorjenega jezika! - ta | kriterij | členjenja - dokler ni zapisana | C |
1. Ali je osnovni | kriterij | kodiranja samo jezikovne narave | C |
pomena: 1. izbran diferencialni | kriterij | mora izražati bistveno stran pojava | C |
današnjega ravno po tem, da je edini | kriterij | za žanrsko razlikovanje življenjski | C |
pojmu folklora. J. Propp, ki za | kriterij | žanra zahteva "poetiko", mu ne | C |
karakterizacijo žanra zadošča le en | kriterij, | "v katerem da se zgoščajo najkarakterističnejše | C |
na te okoliščine edino veljaven | kriterij | za definicijo (slovstvene) folklore | C |
ponaredek, simulacija. Bistveni | kriterij | slovstvene folklore in folklore | C |
glede na etnološki in ne estetski | kriterij. | Toda s svojim načelom hierarhizacije | C |
da spreminjanju lahko botruje | kriterij | spodobnosti, saj priporoča: "Besede | C |
mednarodno : narodno = snov : oblika | Kriterij | narodnega v slovstveni folklori | C |
1. Tematika / snov je | kriterij | povezovanja / integracije / v | C |
2. Oblika je | kriterij | razločevanja / diferenciacije | C |
in sekundarnih formah. Noben | kriterij | sam zase ne zadošča in očitno | C |
ubrano, skladno celoto. Bistveni | kriterij | slovstvene folklore in folklore | C |
1. Tematika / snov je | kriterij | povezovanja / integracije / v | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |