drevo (5.905)

vso steno. Veš, Jošt Soteški,	drevo	na sliki ... z drevesa padajo vse	A
so splezali na goro, pa tudi na	drevo	ali na lestev.Nekateri, ki so	A
vprašanj. Vsaka stvar, vsak kamen,	drevo,	ženska.Nikamor nisem smel pogledati	A
oplašiti, ne odjenjati; nobeno	drevo	ne pade na prvi mah; a hrast se	A
miza in klopi krog nje. Visoko	drevo	za kočo spušča vejo do strehe	A
Ko zapazi Lenčko, skrije za	drevo	puško.Po prstih se bliža Lenčki	A
prehiteva.) Gabrijela je splezala na	drevo,	da bi otrokom natresla majskih	A
meri. Zdaj pač sedi, naslonjen ob	drevo	in si želi, da bila bi mu draga	A
da v korenini deblu žije moč ‒	drevo	poseka s krepkima rokama, premeri	A
II. Katero je	drevo	lepote vzor? Smereka vitka ali	A
voda ziblje čoln brezdanja. In	drevo	se nad valove tiho, radovedno	A
melodijo me objamejo valovi. In	drevo	se nad valove tiho, radovedno	A
trta in jaz, ki nanj opiraš se,	drevo.	ti sad dajala, senco jaz hladnó	A
žalost in bridkost. Vprašal je	drevo	zelenečih vej: »Imaš-li drugóv	A
Imaš-li drugóv, povej!« Reklo je	drevo:	»Imam, imam jih, kot je listov	A
ga seje, sam ne ve; kdor sadí	drevo,	al bóde zréd′lo veje, sam ne ve	A
ječijo . / . / stran 68 . / v noč.	Drevo	se sklanja, a pomagati ni mogoče	A
/ . / stran 29 . / Zastonj,	drevo!	si zelenelo, Zgubljena ti je ta	A
Jaz sem droben, droben list, ki	drevo	mu daje hrano. To drevo iz zemlje	A
ki drevo mu daje hrano. To	drevo	iz zemlje rase, zemlja pa je vir	A
sprejela lahka in mirna, kot sprejme	drevo	v našem vrtu hladno jesen. Bila	A
sreče smo pijani prvo hrapavo	drevo	objel. Res je včasih človek prav	A
naša nada, pod težo sklonjeno	drevo,	glej, nežni cvet na mladem vrti	A
prosto leta, izbral si gosto je	drevo,	in drobno gnezdo skrbno spleta	A
/ . / stran 109 . / OLJKI	Drevo,	rastoče v vinskem bregu, lepó	A
belem snegu, oj drago oljkovo	drevo,	pozdravljam te srčnó, srčnó!	A
stran 110 . / Prijazno oljkovo	drevo,	pomnik nekdanjih dni cvetočih	A
In glej, iz vode se sušeče	drevo	priraste zeleneče, golobček bel	A
črnini sameva, korenine žge in	drevo.	Vsa iskanja bodo v ptičjem letu	A
višavju sliši klic. Demona so v	drevo	vklenili, mu pobelili lica. Apnasto	A
pred menoj se ustavi gologlav. V	drevo	čarobno so skrita imena, slap	A
življenje je kakor večnost, ujeta v	drevo...	Otožje Zlato sadje diši.	A
kako rad sredi trav bi stal,	drevo,	ki čuti v sokovih, da pride pomlad	A
bo. ‒ Jaz sem majhno, majhno	drevo,	ko pride veter, igra se z menoj	A
les: ‒ Kako, kako ti je, malo	drevo?	‒	A
‒ V svobodi razstrlo je roke	drevo	in raste z viharjem do sinjih	A
. / . / stran 31 . / Kakor	drevo,	ki se strele boji Kakor drevo	A
drevo, ki se strele boji Kakor	drevo,	ki se strele boji in tiho sredi	A
travnikom Nad travnikom poševno	drevo,	sonce preko zelene gladine, mimo	A
bodi sam, grenko‒sočno, samotno	drevo,	čuvaj laži se, lokavih omam, rasti	A
in ne veš zakaj, ti si kot črno	drevo	v jeseni, ko razblesti sivino	A
Le bežno potovanje.	Drevo	in stolp.In hiša.	A
cvetja gledajo tvoje rjave oči.	Drevo	v višnjevordečem cvetju orošeno	A
med življenjem in smrtjo edino	drevo	na gmajni šumi; po cesti nekdo	A
njem nekdo, a sam brez drugih le	drevo!	NE BODI ŽALOSTNA Globoko vase	A
domovanje. Ranljivo v tebi je	drevo.	Osmukano do vitkega bo kola.	A
Metulj me ljubi, kot da sem	drevo.	Je kruh in drugim lakota samo	A
PESMI ‒ 1995 ‒ KO SEM BILA	DREVO	‒ 1997 ‒ KADAR PRIDEŠ K MENI Že	A
korenikah, skrajšal poganjke v vrhu in	drevo	posadil v izkopano jamo.Čudno	A
ležale čim udobnejše. Naslonjen na	drevo	si otare pot z obraza in zazeha	A
Drozeg se upre ob palico in ob	drevo	ter se vzdigne mukoma.Dekla se	A
gledale sveta, je bil res kot močno	drevo,	ki ima korenine v davnini; in	A
krti, ko smo kopali okope; in	drevo	z divjimi rožiči in mi, ki imamo	A
dve nadstropji visok, tam moli	drevo	svoje veje čezenj.Pozno popoldan	A
Bedak! Poglej to	drevo,	poglej ta hrast!K soncu raste	A
Počasi je stopil k javoru. Res lepo	drevo.	Deblo je bilo ravno in gladko,	A
ravnica. Tam je raslo precej visoko	drevo;	listje je bilo gosto, drobno,	A
in neprevidno. Nekega dne se je	drevo	zrušilo nanj in ga ubilo.Ko so	A
je bila vsekakor bolj živa kot	drevo:	imela je rilček, imela je noge	A
Treba se je odločiti: gosenica ali	drevo.	Obeh ne morem imeti, ker tu življenje	A
življenje. In odločil sem se za	drevo.	Zakaj, sam bog ve.	A
Listje žre.	Drevo	žre!« Razkoračil se je	A
ki grize in izpodjeda državno	drevo!	« se je zadrl.Da se mu je posrečila	A
gosenici, ki izpodjeda državno	drevo.	Že popoldne me je zaslišal	A
kako bom splezal na tako visoko	drevo.	Tedaj pa se spomnim pravljic	A
bela,« je povedal kamen. »Ali je	drevo?	« je vprašala jelka. »Ne	A
« je vprašala jelka. »Ne, ni	drevo.	Njiva je.«	A
Tudi človek. Kakor	drevo	je, kakor smreka pravzaprav.Navzgor	A
plotovi, na dvorišču je raslo veliko	drevo,	ki je dajalo senco. Martin Jakončič	A
Ampak, recimo, drevje. Vsako	drevo	v vetru drugače zapoje.«Pomolčal	A
kako bom splezal na tako visoko	drevo.	Tedaj pa se spomnim pravljic in	A
do prve veje in se potegniti na	drevo.	Zajamem sapo, se poženem in res	A
kar sredi dneva obesil koso na	drevo	in šel domov. »Spomnil	A
gobami poraščeno, skrivenčeno	drevo,	za katerega vedo samo kokoši,	A
njegovim koreninam. Sonca to	drevo	ni deležno, pa tudi viharji ga	A
okrog vogala šop žarkov, ki jih	drevo	sprejme, zatrepeče in potem kar	A
nabirali enake žulje. In če se je	drevo	zrušilo, ni prav nič izbiralo	A
mora vzkliti polno in mogočno	drevo.	Vsaditi moramo v svoje srce koreniko	A
Starka se z obema rokama nasloni na	drevo	in spet skloni glavo k tlom.Torbica	A
korakov naprej, nasloni se na	drevo	in snema bežeče iz zadnjih vrst	A
zvleči s koreninami vred izruvano	drevo,	sam ga grabi in ga premika, drevo	A
drevo, sam ga grabi in ga premika,	drevo	je treba potisniti čez hudournik	A
sramežljivosti tekla pod figovo	drevo,	Agnes pa je Gospod pokril z lasmi	A
posajenega z vinsko trto, ugledala	drevo	s čudnim, velikim sadežem, ki	A
Tekel je in lezel na nekakšno	drevo.	Nič prav ne ve, kako in kaj je	A
oblečena, potem ko sem ugledal tisto	drevo	in ko sem pritiskal na zavore	A
A je bilo znenada pred menoj	drevo	in sem potem ležal naslonjen na	A
navdušenjem ogledovali veliko	drevo,	ki je bilo tako debelo, da ga	A
mraz in kaj je vročina, nisem ne	drevo	ne kamen.Ugani, kaj sem?	A
kakor da gleda v temno neznano	drevo	nad seboj.Kakor da se na robu	A
listje, s hrbtom se je naslonil na	drevo.	Sem je dopotoval, na grobove,	A
Bila je Marjetica. Naslonjena na	drevo	v sadovnjaku, sva se dolgo poljubljala	A
desno. Sedla sta na posekano	drevo	ob poti in čakala. Kakor hitro	A
Oblaki.	Drevo.	Gozdni obronek.	A
svinje, Ivica se je postavil za	drevo,	zadaj za sodnikom.Lovci in gonjači	A
Tekel je in tekel, letel po zraku,	drevo,	ki je označevalo njegovo rešitev	A
Mirno je vstal, se naslonil na	drevo	in skoraj ves nabojnik spraznil	A
poskusil kar se da tesno pripiti ob	drevo;	ni imel časa za tisti kratki skok	A
zabliskalo pod vekami, kdaj se je	drevo	tako zelo stanjšalo?!Še kratek	A
se je. »Verjetno je zadel v	drevo,	se deformiral in ti enostavno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani