Pozvonilo je: Iznad pesti je dvignil lice in vstal iz žalostnih sanj.
Nad travnikom Nad travnikom poševno drevo, sonce preko zelene gladine, mimo, mirno stoje gore v svetli molk popoldanske tišine. Tako, tako bi zaprl oči v to tiho in svetlo molčanje, da bi pozabil vse tiste osti, ki ranile moje so sanje.